javni uslužbenec - premestitev - kraj opravljanja dela
Ker kraj opravljanja dela po premestitvi od kraja, kjer je tožnik delal pred tem, ni oddaljen več kot 70 kilometrov in ker vožnja z javnim prevozom med tema krajema (v katero ni mogoče šteti časa čakanja na prevoz) ne traja več kot eno uro, je premestitev zakonita.
izbris zastavne pravice - zaznamba sklepa o izvršbi - zaznamba hipoteke
Nepremičnina, ki jo je podedoval nasprotni udeleženec, je bila že obremenjena z zastavnimi pravicami, ki obstajajo še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zemljiškoknjižno sodišče je pomotoma izbrisalo zastavne pravice tudi v obsegu, kolikor se nanašajo na J.S.. Če je pomoten vpis v zemljiški knjigi že opravljen, je treba za odpravo pomot izvesti postopek, ki ga ZZK-1 predpisuje za odpravo takih vpisov v členih 200 in 201.
Skupni lastnik ne more nobenega od upravičenj, ki jih ima iz tega razmerja, prenesti na kakšno drugo osebo izven kroga članstva skupnosti, ki ima skupno premoženje. Zato tudi ne more prenesti pravice imeti stvar v skupni posesti z drugim skupnim lastnikom na osebo izven te skupnosti.
Tožeča stranka je postala lastnica stanovanja že z uveljavitvijo SZ (na podlagi 112. člena), saj je bilo v družbeni lasti, sama pa je bila imetnica pravice uporabe, in ne šele z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (Ur. l. RS št. 44/97) ali celo s kasnejšim vpisom lastninske pravice na podlagi tega predpisa v zemljiško knjigo. Iz tega sledi, da bi morala tožeča stranka kot lastnik na podlagi 1. in 2. odst. 147. člena SZ v šestih mesecih od uveljavitve SZ za sporno stanovanje s toženko skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za najemnino, ki se po 150. členu SZ oblikuje po posebni metodologiji za neprofitna stanovanja. Ponudba toženki, da se pogodba sklene za določen čas, je (bila) torej neustrezna. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi bila v konkretnem primeru (aktivna) dolžnost tožeče stranke toženki ponuditi ustrezno najemno pogodbo. Glede na nesporne okoliščine primera toženki namreč ni moč očitati niti pasivnosti niti neskrbnosti, kar bi vodilo do zaključka, da nima sklenjene ustrezne najemne pogodbe iz razlogov na njeni strani. Ni namreč sporno, da sta obe pravdni stranki do konca denacionalizacijskega postopka menili, da je lastnik oziroma upravičenec, da s spornim stanovanjem gospodari, Mestna občina X, čeprav za to ni bilo nobenega razloga in drži, kar poudarja tožeča stranka, da je stanje v zemljiški knjigi ves čas (od leta 1963) jasno.
Res je, da toženka sklenitve pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino ni zahtevala s tožbo, vendar ji po prepričanju pritožbenega sodišča to ne jemlje pravice, da se v postopku po izpraznitveni tožbi brani z razlogi, ki ji jih nudi določba 3. odst. 111. člena SZ-1.
ZPP člen 213, 213/2. OZ člen 51, 51/2. ZPSPP člen 12.
izvedba dokazov – najem poslovnega prostora – obličnost pogodbe
Če je bila ustno dogovorjena sprememba pogodbe v glavnih točkah pogodbenega razmerja, takšna sprememba najemne pogodbe ni veljavna (12.čl. ZPSPP v zvezi z 51.čl. OZ).
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - odgovornost za hujšo posledico - ugotavljanje stopnje malomarnosti - zavestna malomarnost
Stopnja malomarnosti, zavestne ali nezavestne seugotavlja glede na konkretne okoliščine, na primer vrsto in stopnjo kršitve cestno-prometnih predpisov, cestno-prometne razmere in ostalo, medtem ko od voznika ni moč pričakovati, da se bi lahko najmanj moral in mogel zavedati, kako se bo prometna nesreča odvijala in kako bodo v njej reagirali drugi udeleženci v cestnem prometu. Odnos malomarnosti do hujše posledice, to je smrti ene ali več oseb v prometni nesreči se zato presoja z enakimi kriteriji kot veljajo za ugotavljanje malomarnosti do nastanka prometne nesreče, seveda upoštevajoč tudi druge okoliščine, na primer število sopotnikov v vozilu in drugih udeležencev v prometu, ki bi lahko bili vpleteni v morebitno prometno nesrečo.
Če se izrek pravnomočne sodbe nanaša na celoten zemljiškoknjižni vložek, potem je dopustna vknjižba lastninske pravice na vseh parcelnih številkah, ki sestavljajo vložek, ne glede na to, da parcelne številke v izreku sodbe niso navedene (nujni delež ugotovljen na celotnem z.k. vložku).
prodaja tuje stvari - izpolnitev obveznosti - pogodba o leasingu
Če prodajalec - toženec ne pridobi lastninske pravice in je kupcu - tožniku ni mogel zagotoviti, utegne iti za neizpolnitev obveznosti toženca, kar daje tožniku možnost uveljavljanja posledic neizpolnitve.
Prav ima sodišče prve stopnje, da okoliščine, v katerih je obt. dal v promet ponarejen denar, ne izkazujejo v dovoljšnji meri njegovega vedenja, da je denar ponarejen, zaradi česar je bilo potrebno odločiti v njegovo korist.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 226, 55, 55/1, 55/1-8, 226.
poziv delavca na delo - reintegracija - izpolnitev obveznosti
Poziv na delo, ob razveljavitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko pomeni izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, če dolžnik zagotovi upniku opravljanje dela bodisi na istem bodisi na drugem ustreznem delovnem mestu.
Če upnik na poziv sploh ne reagira, kot se je zgodilo v obravnavani zadevi, ko se vprašanje, ali je dolžnik zagotovil prejšnje ali drugo ustrezno delovno mesto, sploh ni pojavilo, pa ni podlage, da bi se od dolžnika za izpolnitev obveznosti zahtevalo več kot sam poziv na delo.
ZZP člen 196, 289, 337. ZZZDR člen 59, 225, 59, 225. ZZK-1 člen 40, 40/1-3, 40, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice – stvarnopravni zahtevek – dediči enotni in nujni sosporniki – skupno premoženje zakoncev - prepozen dokaz
Zahtevek, ki ga je postavila tožnica je stvarnopravni, in je sodišče izdalo sodbo, s katero je ugotovilo obstoj stvarne pravice tožnice (ugotovitvena sodba) in je taka sodba (pravnomočna), podlaga za vknjižbo, glede na določbo 3. tč. 1. odst. 40. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
nepremoženjska škoda - azbestna bolezen - strah - odmera odškodnine
Sodišče pri odmeri odškodnine za strah ni v zadostni meri upoštevalo objektivnega kriterija. Najlažja oblika azbestne bolezni – plevralne plake, gre za začetne spremembe zaradi azbesta, ki objektivno ne zmanjšujejo tožnikovih življenjskih aktivnosti, njegova pljučna funkcija je v mejah normale. Pri njem sicer obstaja verjetnost napredovanja azbestne bolezni, ki pa je glede na njegovo indirektno izpostavljenost azbestnemu prašenju majhna.
ZIZ člen 239, 266, 270, 239, 266, 270. ZPP člen 179, 189, 179, 189.
izdaja začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve – uvedba postopka
Ker je začasna odredba instrument zavarovanja terjatve, je njen namen v preprečitvi nevarnosti, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke, če bi se izkazala v postopku za utemeljeno, po zaključku pravde otežena ali onemogočena. Glede na tako njeno funkcijo po ZIZ zadošča, da upnik svojo terjatev izkaže s stopnjo verjetnosti.
spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - spolni napad - spolno dejanje - fizični poseg v spolno integriteto - subjektivni namen storilca - zadovoljevanje spolnih potreb - zadovoljevanje spolnega nagona
Skupna značilnost spolnih napadov pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost je ne glede na to, ali so dejanja storjena z uporabo sile, kvalificirane grožnje ali brez prisile, da storilec pri tem zadovoljuje na telesu žrtve ali brez dotikanja žrtve, spolni nagon. V vsakem konkretnem primeru je fizični poseg v spolno integriteto žrtve treba ocenjevati tudi v povezavi s subjektivnim namenom storilca v tem smislu, ali njegovo ravnanje izhaja iz spolnih potreb (kakršnihkoli, če tudi še tako sprevrženih).
ustavitev izvršbe zaradi nezmožnosti prodaje nepremičnine – ponovna dovolitev izvršbe na iste nepremičnine
Prav v tem postopku, ki ga sodišče še vedno vodi kot odprtega, je bila izvršba na nekatere dolžnikove nepremičnine pravnomočno ustavljena, ker jih na nobeni od treh razpisanih dražb ni bilo mogoče prodati. Ponovna dovolitev izvršbe na iste nepremičnine v istem postopku pa ni možna, še posebej glede na dejstvo, da upnica ni navedla nikakršnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo izvršba tokrat uspešna. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju s 194. čl. ZIZ.
Sodni postopek - zapuščinska zadeva pred uveljavitvijo ZDen-B, to je 3.10.1998 še ni bila zaključena, zato jo je bilo potrebno glede na določilo 27. člena ZDen-B zaključiti po pravilih, ki jih je določal ZDen-B in se je tako dedovanje po pokojni denacionalizacijski upravičenki uvedlo z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (od 6.9.1993 do 11.11.1997).
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti
V predmetni zadevi teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.6.2005, ki je postala pravnomočna dne 21.6.2006 (1. odst. 17. čl. ZIZ). V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj posegati. Takšna ureditev je posledica dejstva, da sta se obstoj in višina terjatve že ugotavljala v pravdnem postopku. Iz navedenega torej izhaja, da je dolžnik na podlagi izvršilnega naslova upniku dolžan plačati glavnico oziroma stroške pravdnega in izvršilnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do dneva plačila, v zvezi s čimer pritožbeno sodišče opozarja, da njihov tek ni bil nikakor omejen - niti z dosegom višine glavnice, niti do 1.1.2002. Upoštevaje navedeno zato pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje s 1. točko izpodbijanega sklepa nezakonito poseglo v izvršilni naslov - pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.6.2005, ter upniku prisodilo manj, kot mu gre na podlagi le-tega. Kot že rečeno je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete uzakonjene v določbi 17. člena ZIZ). To pa v konkretnem primeru pomeni, da mora izvršilno sodišče upoštevati, da zamudne obresti od posameznih zneskov izterjevane glavnice in stroškov postopkov prenehajo teči šele z dnem plačila - tako je namreč povsem jasno določeno v pravnomočnem izvršilnem naslovu. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.6.2005 postala pravnomočna po izdaji odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 - Višje sodišče v Ljubljani je namreč s sodbo z dne 21.6.2006 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer ni omejilo teka zakonskih zamudnih obresti v smislu 376. čl. Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami) in v zvezi s citirano odločbo Ustavnega sodišča.
ZDen člen 16, 16/1, 72, 72/2. ZPPSL člen 116, 116.
odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja zoper stečajnega dolžnika
Terjatev tožeče stranke iz naslova odškodnine po 2. odst. 72. člena ZDen za čas do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko se lahko poplača samo sorazmerno skupaj s terjatvami ostalih stečajnih upnikov, saj v določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) ni podlage, da bi se ta terjatev lahko poplačala v celoti; ni je mogoče šteti niti za strošek stečajnega postopka niti za katero od prednostnih terjatev iz 2. in 3. odst. 160. člena ZPPSL. Zato bi bilo treba najprej ugotoviti, ali je tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko to terjatev prijavila, nato pa še, kakšna je bila usoda te prijave oziroma terjatve.
Na pravkar predstavljeno stališče ne vpliva niti dejstvo, da je tožeča stranka upravičenje za uveljavljanje obeh zahtevkov (tudi tistega, ki se nanaša na čas pred začetkom stečaja) pridobila šele s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 99/2001-6 z dne 13.11.2002, torej po začetku
stečajnega postopka. Tožeča stranka bi namreč morala terjatev, ki se nanaša na čas pred začetkom stečaja, prijaviti kot pogojno (116. člen ZPPSL), in sicer kot terjatev, ki je povezana z odložnim pogojem.
Drugače je s terjatvijo iz naslova odškodnine za čas po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko. Ta terjatev se poplača v celoti, kot strošek stečajnega postopka, vendar pa je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki to odškodnino prisodilo tudi za čas od izdaje že omenjene sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. I Up 99/2001-6 z dne 13.11.2002. Tožeči stranki je bilo namreč nacionalizirano premoženje vrnjeno v last in posest že z navedeno odločbo (prim. 1. odst. 16. člena ZDen), kar pomeni, da ga je že od takrat naprej lahko neposredno in dejansko uporabljala oziroma ga uživala in z njim prosto razpolagala v skladu s predpisi. Zato od takrat naprej tudi ni upravičena do odškodnine iz naslova nemožnosti uporabe
oziroma upravljanja premoženja po 2. odst. 72. člena ZDen.