Novela ZZVZZ-H ni prinesla nobenih novih obveznosti, ki jih tožeča stranka ne bi imela že po Pogodbi.
Če je z registrirano dejavnostjo mišljena prodaja zdravil in medicinskih pripomočkov, potem mora revident odmeno za to poiskati v razliki med nabavno in prodajno ceno zdravil in medicinskih pripomočkov.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 23, 25. OZ člen 147, 148, 364. ZPP člen 316. EKČP člen 6, 6/1, 41.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - merila - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - poravnalna ponudba
Ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja opustitev dolžnega ravnanja delavcev sodišča in sodnikov ter če takšna trditev traja predolgo, ravnanje, ki nasprotuje URS, mednarodnim pogodbah in zakonu, zato ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja protipravnost ravnanja tožene stranke, kot element njene odškodninske odgovornosti.
Protipravnost ravnanja države se presoja na podlagi meril, ki jih je izoblikovalo ESČP, (naš) zakonodajalec pa jih je povzel v 4. členu ZVPSBNO.
Sodišče druge stopnje je z vpogledom v sodni register ugotovilo, da je bila tožena stranka registrirana za opravljanje zastopanja. Vendar, tudi če tožena stranka ne bi opravljala trgovskega zastopanja kot svoje registrirane dejavnosti, bi to morda vplivalo na kvalifikacijo pogodbenega razmerja med toženo stranko in družbo L., nikakor pa ne na veljavnost pooblastila družbe L., da jo v zvezi s prodajo spornih hiš zastopa tožena stranka.
Po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Kršitev bi bila podana tudi tedaj, če bi sodišče spregledalo kakšno bistveno navedbo stranke. Ne gre pa za tako kršitev, če se sodišče ne izreče o vseh podrobnostih strankinih navedb. Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP se omeji na presojo tistih navedb pritožbe, ki so odločilnega pomena.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 443, 443/1. ZPP člen 205, 208, 208/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pravno nasledstvo – prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Ker ZFPPIPP za aktivne družbenike izbrisane družbe predpisuje (zgolj) prevzem njenih neplačanih obveznosti, ne pa tudi udeležbe na njenem premoženju, je mogoče zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.
Prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.
vročanje sodnih pisanj - vročitev v predalčnik - fikcija vročitve – roki – roki določeni po dnevih – iztek roka - dan fiktivne vročitve
Roki, ki so določeni po dnevih, se končajo s pretekom tistega dne, ki je zadnji. Če je ta dan sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, pa s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
ZPP člen 319, 319/2, 372. ZFPPIPP člen 211, 211/1-1, 212, 212/1, 213, 213/1-1.
pravnomočnost odločbe - res transacta - časovne meje pravnomočnosti - objektivno novo dejstvo - prisilna poravnava - sklep o potrditvi prisilne poravnave - zavarovana terjatev - maksimalna hipoteka - ločitvena pravica
V skladu s 372. členom ZPP smejo stranke v reviziji navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le tedaj, če se ti nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija.
Časovni mejnik pravnomočnosti odločbe sega v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje; ta mejnik mora upoštevati in spoštovati tudi sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi. Ker je bila prisilna poravnava potrjena po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje tega dejstva ne bi smelo upoštevati pri svoji odločitvi, saj gre za objektivno novo dejstvo.
ZFPPIPP člen 305, 305/2, 308, 308/1, 308/2-2, 308/3.
državne blagovne rezerve – podizvajalska pogodba - prašiči – lastninska pravica na živali - ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe - stečajni postopek – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izločitvena pravica - ločitvena pravica – prenehanje ločitvene pravice – prerekanje terjatve – napotitev na pravdo - vložitev tožbe - vsebina tožbe
Ker je bila prerekana ločitvena pravica tretjega toženca, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in na podlagi izvršilnega naslova (z vpisom maksimalne hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti v korist tretjega toženca, kot upnika), je bil dolžan tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico.
Če je prerekana tudi terjatev, mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico in zavarovano terjatev, s tožbo zahtevati tudi ugotovitev, da je zavarovana terjatev prenehala ali da ne obstaja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VS4002537
ZUP člen 224. OZ člen 131, 131/1. ZZVZZ člen 83. ZDR člen 109, 109/2, 110, 110/1. Pravila obveznega zavarovanja člen 242, 242/2.
dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok povrnitev škode – odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 109. člena ZDR). Če bi moral delodajalec čakati na dokončanje spora med zavarovancem (delavcem) in toženo stranko pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, bi bili roki zamujeni. Nobene podlage ni zato za stališče tožene stranke, da bi moral delodajalec (tožeča stranka) čakati do pravnomočnosti njenih odločitev (imenovanega zdravnika in pristojne komisije) o bolniškem staležu delavca, da bi lahko sprožil postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
dopuščena revizija - trditveno in dokazno breme – navajanje dejstev – preložitev dokazov - prekluzija – trditve, dane na drugem naroku za glavno obravnavo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na prvi pogled striktna prepoved upoštevanja (pre)poznih navedb je od novele ZPP-D med drugim omehčana z določbo petega odstavka 286.a člena ZPP. Ta določa, da sodišče lahko upošteva vloge in listine, ki so predložene po izteku določenega roka ter navedbe, dane (prepozno) na naroku, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - VARSTVO KONKURENCE
VS4002554
ZPP člen 7, 41, 41/2, 95, 95/2, 97, 154, 154/2, 216, 216/1, 252, 252/2, 286b, 367, 367/2, 367/3, 367/5, 490. ZPOmK člen 10, 10/5, 10/5-4. ZPOmK-1 člen 62, 62/2. OZ člen 133, 133/1, 168, 168/3. ZOR člen 156, 156/1, 189, 189/3.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - višina škode - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - gospodarski spor - dovoljenost revizije - vložitev revizije po pooblaščencu - novo pooblastilo - posebno pooblastilo - veljavnost pooblastila - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - tožbenim zahtevkom skupno pravno vprašanje - izvedenec - vpogled izvedenca v predlagani dokaz - stroški postopka
Novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva je hkrati tudi posebno. Za veljavnost pooblastila je dovolj podpis pooblastitelja.
Zahtevek za plačilo odškodnine in za vključitev CD-ROM-a sta medsebojno povezana zahtevka, saj oba zahtevka izvirata iz istega življenjskega dogodka in skupaj predstavljata zaokroženo celoto.
ZOR oziroma sedaj OZ v določbah o povzročitvi škode med drugim ureja odstranitveni oziroma opustitveni zahtevek. V prvem odstavku 156. člena ZOR oziroma prvem odstavku 133. člena OZ določa, da lahko vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost. Tožbeni zahtevek za vključitev CD-ROM-a po svoji vsebini smiselno predstavlja ravno takšen odstranitveni oziroma opustitveni zahtevek.
Za ugotovitev višine izgubljenega dobička je treba opraviti primerjavo dejanskega položaja oškodovanca s položajem, ki bi ga ta imel v primeru, če oškodovalčevega dejanja ne bi bilo (tretji odstavek 189. člena ZOR oziroma tretji odstavek 168. člena OZ). V ta namen je treba oblikovati hipotetični scenarij (scenarij „nekršitve“). Nemogoče je vedeti, kako bi se trg razvijal v odsotnosti kršitve pravil konkurenčnega prava, zato se hipotetični scenarij po svoji naravi opira na vrsto predpostavk. K oblikovanju hipotetičnega scenarija je mogoče pristopiti na različne načine; pomembno vlogo igrajo razpoložljivi podatki oziroma procesno gradivo v posameznem primeru. V takšnih primerih se višine škode praviloma ne da ugotoviti na način, kot ga sicer poznamo v odškodninskem pravu, oziroma bi bilo to mogoče samo z nesorazmernimi težavami, zato ima sodišče pooblastilo zakonodajalca, da odloči po prostem preudarku (216. člen ZPP). S pomočjo določbe 216. člena ZPP se tako oškodovancu v določenih primerih, tudi na področju kršitev pravil konkurenčnega prava, olajša dokazovanje višine škode. V primeru določanja višine odškodnine po prostem preudarku prisojanje višine odškodnine pomeni uporabo materialnega prava, pri čemer pa so dejstva, na podlagi katerih se prosti preudarek uporabi, dejansko stanje.
V obravnavanem primeru je bila opravljena primerjava donosnosti oškodovanega podjetja z donosnostjo v primerljivem podjetju, pri čemer je primerljivo podjetje v obravnavanem primeru samo takšno podjetje, ki zaradi zlorabe ni utrpelo nobene škode, to pa je kršitelj sam, torej tožena stranka oziroma njena hčerinska družba S. d.o.o.
Dokazni predlog za postavitev izvedenca je treba v obravnavanem primeru razumeti ne le kot predlog, da izvedenec pregleda listine, ki se nahajajo v spisu, ampak tudi kot predlog, da vpogleda v listino, ki jo je stranka v postopku pravočasno predlagala kot dokaz in ki jo potrebuje za izdelavo izvedenskega mnenja. V obravnavnem primeru je izvedenec listino, v katero je vpogledal (izkaz uspeha iz AJPES-a), priložil izvedenskemu mnenju, s čimer je bilo v postopku zagotovljeno tudi spoštovanje načela kontradiktornosti.
Niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje nista zavzeli stališča, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker je zamudila z izročitvijo nepremičnine.
zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Če želi vložnik zahteve za varstvo zakonitosti s tem izrednim pravnim sredstvom uspeti, se mora najprej pritožiti, ter v pritožbi vsebinsko uveljavljati kršitve, ki jih kasneje uveljavlja z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dopolnitev dokaznega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca
S tem, ko sodišče, kljub obrazloženim navedbam storilca prekrška v zahtevi za sodno varstvo, s katerimi je izpodbijal verodostojnost oškodovanca, storilca ni zaslišalo ter verodostojnosti obremenilne izjave oškodovanca ni preverilo z zaslišanjem očividca dogodka, je kršilo 22. in 29. člen Ustave ter prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1B člen 74c, 123. ZUP člen 43, 290, 290-1.
obnovljen postopek - gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - dovoljenost revizije - pravna vprašanja se ne nanašajo na vsebino zadeve in niso bistvena za pravilno in zakonito odločitev
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpodbijani upravni akt je bil izdan v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Vprašanja, ki jih revidenta zastavljata, pa se ne nanašajo na vsebino te zadeve, to je na varstvo njune pravice oziroma pravne koristi, ki sta jo v obnovljenem postopku uveljavljala. Tako iz vprašanj kot iz revizijskih navedb izhaja, da revidenta z njimi uveljavljata zaščito javne koristi. Prvo, drugo, tretje, četrto in peto vprašanje se namreč nanašajo izključno na pravilno uporabo materialnega prava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne pa na varstvo njunih pravic in pravnih koristi. Taki sta tudi šesto in osmo vprašanje, ki se nanašata na razlago določbe prostorskega akta in določbe 74. c člena ZGO-1B. Sedmo vprašanje pa se nanaša le na enega od razlogov, s katerimi je upravni organ utemeljil svoj akt, zato samo presoja tega razloga in odgovor na to vprašanje, na pravilnost odločitve ne vpliva. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na to ni izkazan.
predlog za dopustitev revizije - uporabnina – pomembno pravno vprašanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (367.c člen istega zakona).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - pravice obrambe – sprememba pravne opredelitve – predlog za pregon - nasilništvo – grdo ravnanje
Obsojenca sta bila spoznana za kriva kaznivega dejanja, ki je bilo zajeto v opisu dejanja, za katerega sta bila obsojena pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje je dejanje le drugače (milejše) pravno opredelilo. S tem ni kršilo pravic obrambe niti objektivne identitete med obtožbo in sodbo.
Oškodovanec poda predlog za pregon, ni pa njegova dolžnost, da dejanje tudi pravilno pravno opredeli.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost - izvršba
Okoliščine, ki jih upnik navaja v predlogu za delegacijo, ne kažejo na povezavo med sodiščem, ki je pristojno za vodenje tega izvršilnega postopka, ali osebami, zaposlenimi na sodišču, in dolžnikom ali obravnavano zadevo.