Po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Kršitev bi bila podana tudi tedaj, če bi sodišče spregledalo kakšno bistveno navedbo stranke. Ne gre pa za tako kršitev, če se sodišče ne izreče o vseh podrobnostih strankinih navedb. Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP se omeji na presojo tistih navedb pritožbe, ki so odločilnega pomena.
ZGD-1 člen 386, 386/3, 388, 388/1, 607, 607/2, 610, 610/1. ZNP člen 21. ZPP člen 339, 339/2-8.
delničar – manjšinski delničar – izključitev manjšinskega delničarja – denarna odpravnina - višina odpravnine – nepravdni postopek – določitev primerne odpravnine manjšinskega delničarja v sodben postopku - razpravno načelo - pravica do izjave v postopku
ZGD-1 v drugem odstavku 388. člena določa, da če ponujena odpravnina ni primerna ali če glavni delničar ni ponudil odpravnine ali če je ni ponudil pravilno, lahko vsak manjšinjski delničar predlaga, da sodišče določi primerno denarno odpravnino. Iz določbe izhaja, da bi moral predlagatelj, t.j. izključeni manjšinski delničar, v nepravdnem postopku izpodbijati ponujeno denarno odpravnino oz. navesti utemeljene razloge za neprimernost ponujene denarne odpravnine, temveč je iz zakonskega besedila jasno razvidno, da zadostuje, če predlaga, da naj sodišče določi primerno odpravnino.
Novela ZZVZZ-H ni prinesla nobenih novih obveznosti, ki jih tožeča stranka ne bi imela že po Pogodbi.
Če je z registrirano dejavnostjo mišljena prodaja zdravil in medicinskih pripomočkov, potem mora revident odmeno za to poiskati v razliki med nabavno in prodajno ceno zdravil in medicinskih pripomočkov.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 23, 25. OZ člen 147, 148, 364. ZPP člen 316. EKČP člen 6, 6/1, 41.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - merila - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - poravnalna ponudba
Ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja opustitev dolžnega ravnanja delavcev sodišča in sodnikov ter če takšna trditev traja predolgo, ravnanje, ki nasprotuje URS, mednarodnim pogodbah in zakonu, zato ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja protipravnost ravnanja tožene stranke, kot element njene odškodninske odgovornosti.
Protipravnost ravnanja države se presoja na podlagi meril, ki jih je izoblikovalo ESČP, (naš) zakonodajalec pa jih je povzel v 4. členu ZVPSBNO.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 443, 443/1. ZPP člen 205, 208, 208/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – pravdno nasledstvo – prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Ker ZFPPIPP za aktivne družbenike izbrisane družbe predpisuje (zgolj) prevzem njenih neplačanih obveznosti, ne pa tudi udeležbe na njenem premoženju, je mogoče zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.
Prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe
Sodišče druge stopnje je z vpogledom v sodni register ugotovilo, da je bila tožena stranka registrirana za opravljanje zastopanja. Vendar, tudi če tožena stranka ne bi opravljala trgovskega zastopanja kot svoje registrirane dejavnosti, bi to morda vplivalo na kvalifikacijo pogodbenega razmerja med toženo stranko in družbo L., nikakor pa ne na veljavnost pooblastila družbe L., da jo v zvezi s prodajo spornih hiš zastopa tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VS4001948
ZOR člen 273, 273/5. OZ člen 241, 241/5, 251, 25175. Splošne uzance za blagovni promet uzanca 248, 248/2, 273, 273/5. ZPP člen 339, 339/1, 360, 360/1.
dopuščena revizija - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obveznost sodišča druge stopnje da se opredeli do pritožbenih navedb - trditvena podlaga - listine - upoštevanje listin kot dela trditvene podlage - podizvajalska pogodba - pogodbena kazen - pravočasnost uveljavljanja pogodbene kazni - zavrnitev začasne situacije - uzance - pravno mnenje
Napačno je revidentovo stališče, da morajo trditve strank zajeti vse podrobnosti dejanskega stanja. V tem smislu je treba odgovoriti pritrdilno na vprašanje: Ali je pravilno postopanje pritožbenega sodišča, ki je kot del trditvene podlage tožene stranke upoštevalo listine, ki prikazujejo opis napak, njihov obseg oziroma preciziranje, lokacijo in vrednost.
zastavna pravica na nepremičnini - notarska hipoteka - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - soglasje zastavitelja - popravek notarskega zapisa
Drži stališče revidentke, da soglasje zastavitelja, vsebovano v notarskem zapisu iz 142. člena SPZ, nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo iz 23. člena SPZ, vendar navedeno ne pomeni, da notar sam lahko enostransko nadomesti pomanjkljiv razpolagalni pravni posel zastavitelja. Zakon o notariatu v sedmem odstavku 43. člena sicer dopušča možnost kasnejše dopolnitve, poprave ali spremembe prvotnega notarskega zapisa, vendar hkrati določa, da se to lahko izvrši le z drugim (torej novim) notarskim zapisom. To pomeni, da morajo biti tudi pri popravku notarskega zapisa prisotne stranke, katerih udeležba je bila obvezna pri sestavi prvega zapisa, ter da morajo nov notarski zapis tudi podpisati (prvi odstavek 41. člena ZN). V konkretnem primeru bi morala pri sestavi popravka notarskega zapisa z dne 2. 6. 2009 sodelovati tožena stranka kot zastavitelj.
ZFPPIPP člen 30, 301/3, 301/7. ZGD-1 člen 667. ZPP člen 191, 191/2, 205.
prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka - nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev - predlog stranke za nadaljevanje postopka - prenos podjetja samostojnega podjetnika (s. p.) na kapitalsko družbo - sprememba tožbe - univerzalno pravno nasledstvo
Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da tožeča stranka kot stečajni upnik prve toženke ni skladno s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, ne vpliva na odločitev o nadaljevanju postopka. Sklep o nadaljevanju postopka je namreč procesni sklep, ki ni odvisen od upnikovega predloga za nadaljevanje postopka. Tak predlog vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka: če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP).
Stališče pritožbenega sodišča, da s prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (667. člen ZGD-1) ter da gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu, je pravilno. Nepravilno pa je sodišče druge stopnje nato zaključilo, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe (prve toženke) B. O. kot fizična oseba ni več pravdna stranka. Tožeča stranka je tožbo vložila proti B. O., s. p., kar pomeni, da je bil ves čas tožen kot fizična oseba, saj sta samostojni podjetnik in fizična oseba isti subjekt. S prenosom podjetja na kapitalsko družbo B. O. ni prenehal obstajati. S tem, ko je tožeča stranka tožbo popravila tako, da je po statusnem preoblikovanju drugega toženca zajela oba (prvo toženko kot univerzalno pravno naslednico in drugega toženca kot prvotno pravdno stranko), tožbe ni spremenila, temveč jo je le prilagodila statusnim spremembam, do katerih je prišlo po njeni vložitvi.
Konvencija o mednarodnih železniških prevozih blaga (COTIF). Enotna pravila o pogodbi o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM – dodatek B h konvenciji) člen 43, 43/2, 48, 48/1, 48/1-c. ZPPŽP člen 71, 71/2.
dopuščena revizija - zastaranje
V drugem odstavku 43. člena CIM je določeno, da jih lahko vložijo „osebe, ki imajo pravico sodno uveljavljati zahtevke proti prevozniku.“ V okvir istega dela CIM je uvrščena tudi sporna določba točke c) prvega odstavka 48. člena. Sistemska razlaga tako pokaže, da je določbo treba razumeti tako, da ureja le zastaranje odškodninskih terjatev prevoznika (železnice) do pošiljatelja tovora oziroma upravičenca, ne pa tudi zastaranje terjatev za povrnitev škode, ki nastane prevozniku.
Pri vprašanju navedbe dejstev, na katerih ga tožena stranka utemeljuje, gre za vprašanje (formalne) popolnosti pobotnega ugovora. To vprašanje pa je treba razlikovati od vprašanja (vsebinske) sklepčnosti pobotnega ugovora, od vprašanja, ali so navedena vsa dejstva, ki utemeljujejo pobotni ugovor, oziroma od vprašanja utemeljenosti pobotnega ugovora, na kar daje odgovor materialno pravo.
Pri dogovoru o odškodnini v obliki stroškov, z njihovo vnaprej določeno najvišjo višino, je šlo za dogovor o višini morebitne odškodnine v primeru kršitve pogodbe, za dogovor o tako imenovani „pavšalni odškodnini“, opredeljeni s podatki (o stroških), s katerimi jo je bilo mogoče določiti.
Pogodbi zvesta stranka zaradi razdrtja pogodbe ne more biti v (občutno) boljšem položaju od tistega, v katerim bi bila, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. To pa bi se lahko zgodilo, če sodišči nižjih stopenj poleg škode ne bi upoštevali tudi stroškov (in koristi, ki je toženi stranki morebiti nastala ob škodnem dogodku).
Ker je pritožbeno sodišče očitno prezrlo dokazne predloge tožene stranke, ji je s tem onemogočilo učinkovito obravnavanje pred sodiščem. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZNP člen 37. ZMZPP člen 111. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
izvršljivost tuje sodne odločbe - nizozemska sodba - spustitev v postopek
V konkretnem primeru se je toženec s sodbo z dne 23. 12. 2010 seznanil in zoper njo vložil pritožbo, s čimer je izkazana možnost toženca, da je lahko zamudno sodbo izpodbijal in navajal, da mu sodba ni bila vročena oz. mu ni bila omogočena učinkovita obramba njegovih pravic.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016958
UZITUL-A člen 22 b, 22b/1, 22b/2, 22b/3, 22c, 22c/6, 22č, 22č/5, 22č/6, 22č/13, 22č/15, 22d. URS člen 22, 23, 33. ZZLPPO člen 68, 68/3. ZPSS člen 1, 11, 12, 12/1, 13, 13/3, 14, 16, 18, 19, 20, 22. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 380, 380/2.
sanacija bank - Ljubljanska banka (LB) - Nova Ljubljanska banka (NLB) - Kreditna banka Maribor (KBM) - Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) - delničarji - razlastitev delničarjev LB in KBM - sanacija LB - sanacijska odločba Banke Slovenije - unovčenje slabih terjatev - podrejene terjatve - metoda izračuna podrejene terjatve - izvedenec - upoštevanje dopolnitve izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje na napačni materialnopravni podlagi - privatizacija NLB in NKBM
Podrejene terjatve niso vezane na lastniški kapital KBM in LB, posledično pa tudi niso vezane na lastniški kapital NKBM in NLB.
Nekdanji delničarji LB in KBM so upravičeni do sorazmernega dela (sorazmerno z njihovo prejšnjo udeležbo v osnovnem kapitalu banke na podlagi delnic, katerih imeniki so bili) morebitnega preostanka denarnega premoženja, ki ga je ASBH oziroma toženka pridobila z unovčenjem slabih terjatev in po poplačilu uveljavljanih pogojnih obveznosti ter stroškov sanacije. Od navedenega izračuna se torej vrednost obveznic, izdanih bankam v sanaciji za odkup slabih terjatev, ne odšteva.
dopuščena revizija - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev vira škodne nevarnosti - pasivna stvarna legitimacija - razmejitev odgovornosti med lokalno skupnostjo in državo - odvodnjavanje - rok za vzpostavitev prejšnjega stanja – paricijski rok - dolžnika paricijskega roka
Za vprašanje obstoja pasivne (stvarne) legitimacije je bistveno, kdo ima oblast nad virom nevarnosti. Vendar pa zgolj to ni dovolj. V pravdnem postopku se namreč lahko zahteva le izvršitev tistih ukrepov, ki so v dispoziciji odgovorne osebe. Pasivno legitimiran je torej tisti, ki ima oblast nad virom nevarnosti, ki mu omogoča izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nastanka škode.
trditveno in dokazno breme - prekluzija - udeležba na glavni obravnavi - vabilo stranki na narok za glavno obravnavo - opravičljiv razlog za neudeležbo stranke na naroku za glavno obravnavo - nove trditve in novi dokazi - pravica do izjave v postopku
Kljub temu, da je bil tožnik po črki zakona pravilno vabljen na glavno obravnavo (vabilo na glavno obravnavo), pa je prestrogo razlogovanje sodišča druge (in prve) stopnje, da je bil tožnik z obravnave 12. 2. 2010 neupravičeno odsoten. Nasprotno namreč narekujejo izkazane okoliščine in sicer, da je bilo sodišče seznanjeno z resnim zdravstvenim stanjem pooblaščenca tožnika ter njegovo posledično smrtjo ter trditvami tožnika, da mu zaradi slabe komunikacije s pooblaščencem (in sodiščem) podatek o razpisu glavne obravnave ni bil znan. Tožnik je po prepričanju Vrhovnega sodišča izkazal opravičljiv razlog, zakaj novih trditev in dokazov v zvezi s temeljem tožbenega zahtevka ni mogel postaviti na naroku 12. 2. 2010.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1B člen 74c, 123. ZUP člen 43, 290, 290-1.
obnovljen postopek - gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - dovoljenost revizije - pravna vprašanja se ne nanašajo na vsebino zadeve in niso bistvena za pravilno in zakonito odločitev
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpodbijani upravni akt je bil izdan v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Vprašanja, ki jih revidenta zastavljata, pa se ne nanašajo na vsebino te zadeve, to je na varstvo njune pravice oziroma pravne koristi, ki sta jo v obnovljenem postopku uveljavljala. Tako iz vprašanj kot iz revizijskih navedb izhaja, da revidenta z njimi uveljavljata zaščito javne koristi. Prvo, drugo, tretje, četrto in peto vprašanje se namreč nanašajo izključno na pravilno uporabo materialnega prava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne pa na varstvo njunih pravic in pravnih koristi. Taki sta tudi šesto in osmo vprašanje, ki se nanašata na razlago določbe prostorskega akta in določbe 74. c člena ZGO-1B. Sedmo vprašanje pa se nanaša le na enega od razlogov, s katerimi je upravni organ utemeljil svoj akt, zato samo presoja tega razloga in odgovor na to vprašanje, na pravilnost odločitve ne vpliva. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na to ni izkazan.
zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Če želi vložnik zahteve za varstvo zakonitosti s tem izrednim pravnim sredstvom uspeti, se mora najprej pritožiti, ter v pritožbi vsebinsko uveljavljati kršitve, ki jih kasneje uveljavlja z zahtevo za varstvo zakonitosti.