ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 73, 73/1. ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1.
nedovoljena pritožba zoper sodbo - pritožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost
Pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje je dopustna le pod pogoji, določenimi v prvem odstavku 73. člena ZUS-1.
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do uporabe jezika v postopku – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev – zagovornik - pooblastilo
Čeprav je obsojenec zagovornika za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pooblastil šele naknadno, po že vloženi zahtevi, je ta (upoštevaje prakso Ustavnega sodišča) dovoljena.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja – namen storilca – hramba z namenom prodaje
Izvršitveni način hrambe droge (zaradi prodaje) je ena od alternativno določenih izvršitvenih dejanj kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in posebne dodatne konkretizacije ne potrebuje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravnomočnost – vročanje - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - dopolnitev zahteve - obseg preizkusa
Če obsojenec sodišču ne sporoči spremembe naslova oziroma prebivališča, sodišče sodbo pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2007016
ZKP člen 164, 258, 331, 331/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 30, 324, 324/1, 324/2, 324/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nejasni razlogi - nedovoljen dokaz - strokovni pregled krvi - predhodna seznanitev z izpovedjo drugih prič - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - predrzna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - vzročna zveza - teorija vzročnosti - teorija adekvatnosti - krivda - eventualni naklep - dejanska zmota - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - dokaz z zaslišanjem prič
Zgolj abstraktna predstava storilca o možnih kršitvah cestnoprometnih predpisov zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ob hkratni odsotnosti zavedanja konkretnih okoliščin, v katerih je prišlo do ogrozitvene posledice, ne zadostuje za izpolnitev subjektivnih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 324. člena KZ-1.
pripor - begosumnost – okoliščine, ki utemeljujejo obstoj begosumnosti - evropski nalog za prijetje in predajo – neogibnost pripora - varščina
Varščina se lahko odredi le na predlog, ki mora biti konkretiziran: ponujena mora biti v določenem znesku, saj lahko sodišče le na ta način presodi, ali ustreza okoliščinam obravnavane zadeve, to je stopnji begosumnosti, teži dejanja, premoženjskim razmeram obdolženca ter drugim okoliščinam, ki so odvisne od vsakega posameznega primera.
Glede oseb, ki v kazenskem postopku niso bile zaslišane, torej niso bile niti priče, kaj šele obremenilne, pravica obrambe do soočenja z obremenilnimi pričami ni mogla biti kršena.
Obtoženca sta sodelovala pri prostituiranju drugih oseb na način, da sta ustvarjala zaslužek, pri čemer je šlo za kontinuirano izvrševanje in utečen, donosen posel. Njuno sodelovanje ni bilo omejeno na dajanje na razpolago prostorov, kjer se je izvajala prostitucija, temveč sta tja pošiljala stranke in se z njimi dogovarjala za srečanja z dekleti, dekleta pošiljala tudi na druge lokacije, ter na ta način dejansko vodila in nadzirala izvrševanje prostitucije. Ker sta pri tem od deklet zahtevala polovico zaslužka, je pravilen zaključek pravnomočne sodbe, da sta sodelovala pri prostituciji prav zaradi izkoriščanja, in ne iz katerega drugega razloga.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – stroški kazenskega postopka
Pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za odmero in plačilo nagrade in stroškov zastopanja je druga odločba, za izpodbijanje katere morajo biti izpolnjeni posebni pogoji iz prvega odstavka 420. člena ZKP.
Sodišče ni kršilo privilegija zoper samoobtožbo s tem, ko je obsojenčev zagovor in v tem okviru tudi njegov molk upoštevalo pri oceni verodostojnosti njegovih izjav, saj to ni bil edini dokaz, na katerega bi se obsodilna sodba izključno ali v pretežni meri opirala, obenem pa so bili dokazi zoper obsojenca tako tehtni (zlasti najdba prepovedane droge v skritih prostorih vozila, ki ga je vozil), da bi bilo s tem v zvezi utemeljeno pričakovati obsojenčevo pojasnilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2007068
ZKP člen 359, 359/3. ZKP-J člen 9. KZ-1 člen 86, 86/1, 86/2, 86/11. ZIKS-1 člen 18.
način izvršitve kazni zapora - poziv obsojencem na prestajanje kazni - razporejanje obsojencev – zavodi za prestajanje kazni zapora
Podlaga za odreditev prestajanja kazni zapora v določenih primerih v odprtem oziroma polodprtem zavodu oziroma oddelku je bila iz Kazenskega zakonika prenesena v Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki v 18. členu ureja poziv obsojencu in razporejanje obsojencev na prestajanje zaporne kazni, pri čemer sodišče lahko odredi takšno prestajanje zaporne kazni šele po pravnomočnosti sodbe.
ZKP člen 149, 371, 371/1-8. ZPol člen 63, 64. URS člen 38, 38/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti - policijska pooblastila - dostop do evidenc DNK - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov
Določbe ZPol (63. in 64. člen) ki so dopuščale oziroma policiji omogočile, da hrani osebne podatke še po tem, ko je bil namen hrambe že izpolnjen, so bile v neskladju s pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279, 279/3.
dovoljenost revizije - zahteva za izrek ničnosti odločbe - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso opredeljene
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Samo uveljavljanje revizijskih razlogov in njihova utemeljitev, brez konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
Revidenta nista navedla, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanju zelo hude, zato izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - razlogi preganjanja - strah pred kriminalno združbo - izvrševanje kaznivih dejanj - osebni razgovor - subsidiarna zaščita - izkazanost resne škode - pavšalne trditve o korupciji
Strah pred kriminalno združbo, za katero je tožnik izvrševal kazniva dejanja, ne more predstavljati razloga za priznanje mednarodne zaščite.
Ker tožnik ni bil v zadostni meri aktiven pri iskanju zaščite na policiji, samo časopisni članki o korupciji ne zadoščajo za presojo, da organi v izvorni državi niso sposobni nuditi zaščite. Zato mu ne grozi resna škoda. Ni pogojev za priznanje subsidiarne zaščite. Za pritožbeno obravnavo pogoji niso bili izpolnjeni.
ZMZ člen 16b, 17, 23, 23/5. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12. 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 23, 23/5. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 7.
mednarodna zaščita - združevanje družine - Kvalifikacijska direktiva II (Direktiva 2011/95/ES) - krog družinskih članov - razmerje do ZTuj-2 - skladnost s pravnim redom EU - skladnost z Ustavo - implementacija direktive
Glede na to, da Kvalifikacijska direktiva II oziroma pravni red EU ne določata razširitve kroga družinskih članov, ki lahko po načelu združitve družine pridobijo status begunca po osnovnem prosilcu, kot obveznost, ki jo morajo države članice vnesti v svojo zakonodajo, temveč le kot možnost, neposredna uporaba Kvalifikacijske direktive II, glede kroga oseb, ki se štejejo za „družinske člane“ ni mogoča že zaradi tega razloga. Kogentnih določb ZMZ, ki so s pravnim redom EU usklajene, pa tudi ni mogoče razlagati širše, kot so zapisane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS3006086
ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 32.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor - plačilo odškodnine - nesreča pri delu
Po podatkih spisa naj bi se tožnik poškodoval in utrpel škodo, v zvezi s katero vtožuje odškodnino, ko je opravljal delo na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi kot udeleženec javnih del pri Osnovni šoli A. v Celju, ki ni pravdna stranka v tej zadevi. Zato ne gre za individualni delovni spor v smislu določb 5. člena ZDSS-1, saj tožnik in tožena stranka nista v razmerju delavec - delodajalec, oziroma drugem podobnem razmerju, ki bi v smislu navedenih zakonskih določb pogojevalo pristojnost specializiranega delovnega sodišča.
Očitno je, da priče niso izpovedovale drugače, kot je zaključilo pritožbeno sodišče. Zato ne gre za nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov o zaslišanju prič in med samimi zapisniki, kar bi pomenilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ). Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj je sklepati, da uskladitvena pogodba nima podlage, ker se je izkazalo, da v prodajni pogodbi niso bile pomotoma izpuščene tri sporne parcele. Pritrditi je zato treba stališču sodišča prve stopnje, da je uskladitvena pogodba nična.
Sporno cenitev je z vidika njene ustreznosti in primernosti uporabljenih metod preizkusil tudi poravnalni odbor (kot telo kvalificiranih strokovnjakov), pri čemer je navedel razloge, zakaj je pri ocenitvi primerne odpravnine upošteval mnenje B. B. Ker je poravnalni odbor kot neodvisen organ njegove ugotovitve strokovno preizkusil in akceptiral v mnenju kot svoje, revidentka zgolj s sklicevanjem na pristranskost njegove cenitve ne more uspeti.
Poravnalni odbor je ocenil vrednost delnice, opirajoč se pri tem na cenitev B. B. in mnenje izvedenke C. C., s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan sklepanja o izključitvi manjšinskih delničarjev. To izhodišče je, upoštevaje peti stavek drugega odstavka 556. člena ZGD-1 v zvezi z 385. členom ZGD-1, pravilno. Drži sicer revizijska navedba, da je pri vrednotenju cene delnice na dan izključitve manjšinskih delničarjev treba upoštevati tudi bodoče (v trenutku iztisnitve še nenastale in hipotetične) donose družbe. Vendar pa ocenjevalec vrednosti podjetij operira s podatki ex ante in v tej časovni poziciji ocenjuje bodoči denarni tok ter diskontno stopnjo. Zato je že metodološko zgrešen pristop revidentke, ki pravilnost cenilčevih ugotovitev poskuša omajati s podatki premoženjskega stanja družbe in cene delnice ex post (kamor sodijo tudi presplošne navedbe o finančni krizi in njenih posledicah na ceno delnic).
ZDR člen 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/6, 91, 92. ZJU člen 4, 5, 34. ZS člen 61.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo - rok za odpoved – ugotovitev razloga za odpoved - utemeljenost odpovednega razloga - odpovedni rok
Tožnik z obsežnimi revizijskimi navedbami v zvezi z utemeljenim razlogom za odpoved, ki onemogoča nadaljevanje dela (drugi odstavek 88. člena ZDR) poskuša minimalizirati pomen in težo neoddajanja poročil, vendar zanemari dejstvo, da je bil za enake kršitve že opozorjen, da svojih delovnih obveznosti ni izpolnjeval kljub ustnim in pisnim odredbam in da že nespoštovanje navodil delodajalca s ponavljanjem istovrstnih kršitev predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na Akt o merilih za ugotavljanje doseganja pričakovanega obsega dela sodnega osebja, ki ne navaja, da je tovrstna kršitev lahko podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Podlaga za odpoved namreč izhaja že iz zakonskega besedila 3. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR; po tej je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja - brez izrecne opredelitve, da bi morala biti ta kršitev še dodatno in izrecno predpisana v nekem od aktov delodajalca ali kolektivni pogodbi; tudi brez izrecne opredelitve, da mora biti kršitev huda ali hujša oziroma, da mora imeti večje posledice.
Tožnikova pogodba o zaposlitvi v 12. členu, ki povsem na splošno določa, da odpovedni rok znaša štiri (oziroma tri) mesece, se lahko nanaša le na odpovedne roke iz prvega in drugega odstavka 92. člena ZDR, ne pomeni pa podaljšanje odpovednega roka tudi v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz krivdnega razloga.
ZOFVI člen 49. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 372.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja – ravnatelj - nova dejstva in dokazi - prekluzija - revizijska novota
Pogodbeno razmerje med toženo stranko in družbo F. d. o. o. je samostojno in ločeno civilnopravno razmerje in ne posega v obveznosti in odgovornosti tožnice iz delovnega razmerja s toženo stranko. Določba 49. člena ZOFVI določa, da je ravnatelj poslovodni organ šole in kot tak odgovoren za zakonitost in namenskost razpolaganja s sredstvi šole. Odgovornost tožnice ima torej drugačno materialnopravno podlago kot odgovornost pogodbenega partnerja.
dokazovanje – zaslišanje priče - pisna izjava priče – vmesna sodba – povrnitev premoženjske škode – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – ukrepi za preprečitev škode – odstranitev vira nevarnosti
Po določbi šestega odstavka 236.a člena ZPP sodišče lahko odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava, ki je pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki istega člena. Mora pa zaslišanje priče izvesti, če tako zahteva katera od strank. Če ne ravna tako, lahko zagreši relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Smisel ureditve 133. člena OZ je v tem, da zainteresiranim osebam daje na volje primerne ukrepe za odstranitev vira nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, in ne v tem, da bi zainteresiranim osebam oteževal uveljavljanje povrnitve povzročene škode.