pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija - zakoniti razlog – začasno povečan obseg dela - sezonsko povečan obseg dela
Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je sezona povečanega turistično gostinskega obiska in obsega dela pri toženi stranki postopno prehajala v mrtvo sezono in obratno, tako da se je ob podpisu tožnikove pogodbe o zaposlitvi lahko predpostavljalo, da se tudi za čas do 30. 10. 2012 sklepa zaradi sezonsko povečanega obsega dela.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija - zakoniti razlog – začasno povečan obseg dela - sezonsko povečan obseg dela - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - nadomeščanje več delavcev
Če je v pogodbi o zaposlitvi za določen čas naveden razlog za takšno pogodbo, se tudi njena zakonitost presoja v tem okviru, delodajalec pa v sodnem postopku ne more dokazovati, da je bil razlog dejansko drug ali da so poleg v pogodbi določenega razloga za določen čas obstajali še drugi razlogi za takšno pogodbo.
Izjemoma je mogoče nadomeščanje začasno odsotnega delavca (kot razloga po 3. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR) vezati na tudi delovno mesto oziroma s tem razlogom pokriti tudi nadomeščanje več delavcev na istem delovnem mestu, ki niso poimensko določeni.
dovoljenost revizije - disciplinska kršitev Pravilnika Inženirske zbornice Slovenije - ravnanje v nasprotju z inženirskimi predpisi - projektant - prizadeta čast in osebno dostojanstvo - vrednostni spor - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - konkretizacija hudih posledic - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zadeva, v kateri je sporna odločitev Senata disciplinske komisije tožene stranke o revidentovi disciplinski kršitvi (in sankciji) ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti – ugotavljanje dejanskega stanja – pritožba - nova dejstva in novi dokazi - ugotavljanje dejstev pred sodiščem druge stopnje - ocena dokazov pred sodiščem druge stopnje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je na seji senata na podlagi prvič presojane listine samo ugotovilo drugačno pravotvorno dejansko stanje, čeprav je, pri odločanju na seji senata, vezano na dejansko stanje, kot izhaja iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje in ne na tisto, ki ga samo ugotovi iz podatkov spisa. S spremembo prvostopenjske sodbe je bilo tako spremenjeno v njej ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi ugotovitve novih dejstev in novega dokaza. V postopku pred sodiščem druge stopnje je bila zato storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj z ravnanjem sodišča, ki pomeni tudi kršitev pravila o vezanosti sodišča druge stopnje na seji senata na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, tožencu ni bila dana možnost na obravnavi razpravljati o dejstvih, ki so za drugostopenjsko sodišče bila za rešitev zadeve odločilna (kršitev načela kontradiktornosti).
Prikrit očitek dejanske narave predstavlja očitek „protispisnosti“, s katerim revidentka neutemeljeno meri na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; ta je lahko storjena le v primeru napačnega povzetka oziroma „prepisa“ besedila listine, zapisnika o izvedenih dokazih ali prepisov zvočnih posnetkov v razlogih sodbe o odločilnih dejstvih, tako, da obstaja medsebojno nasprotje med njihovo dejansko vsebino in zapisi v razlogih.
Določba 8. člena ZPP zahteva analitično-sintetični in pluralistično-monistični koncept dokazne ocene – oceno vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter upoštevaje uspeh celotnega postopka, vendar pa takšna zahteva ne pomeni, da mora sodišče v vsakem primeru izvesti prav vse predlagane dokaze. Vestna in skrbna presoja, ki jo prav tako terja navedeno procesno določilo, namreč implicira tudi sodnikovo vrednotenje posameznih predlaganih dokazov, ki jo zgradi tako na podlagi vestne kot tudi skrbne presoje (subjektivno-objektivni koncept dokazne ocene). Upoštevaje načelo proste presoje dokazov pa to med drugim pomeni, da se sodišče lahko odloči, da določenih dokazov ne bo izvedlo, ko oceni, da ti ne bi (so)prispevali k drugačni dokazni oceni, ki si jo je sodišče že zgradilo na podlagi do tedaj izvedenih dokazov o pravno odločilnih okoliščinah, in sicer tudi v primerih, ko so nepotrebni, ker se poskuša z njimi dokazovati med strankama nesporna dejstva, dejstva, ki so bila že dokazana v smeri, ki jo zatrjuje tudi stranka, ki predlaga izvedbo še dodatnih dokazov, in/ali dejstva, ki glede na meje in vsebino trditvene podlage tožbe niso pravno pomembna oziroma celo nedopustna. Seveda pa mora sodišče tudi v teh primerih takšno delno zavrnilno odločitev o predlaganih dokazih ustrezno obrazložiti.
Tožeča stranka je sama prispevala k nastanku škodnega dogodka in njej nastale škode, ker je bila seznanjena z delovanjem in pravilno uporabo fitness tekalne naprave, pa je kljub temu nastavila previsoko hitrost, preden je nanjo stopila; če je bila ta tako nastavljena že pred tem, bi jo morala prilagoditi, saj hitrost vselej nastavlja vadeči. Upoštevaje tožbeni trditveni okvir se sodišči nista smeli ukvarjati z ugotavljanjem obstoja tistih elementov subjektivne odgovornosti, ki bi morebiti lahko bremenili toženo stranko. Pravilno sta torej zaključili, da je izključena odgovornost zavarovanca tožene stranke in s tem tudi tožene stranke, za tožeči stranki nastalo škodo.
ZDDPO-2 člen 4, 4/2, 8, 8/12, 70, 70/1-5. ZDavP-2 člen 58, 58/1-5, 260, 260/1, 260/3, 260/4, 373. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - dohodek z virom v Sloveniji - obdavčitev z davčnim odtegljajem - dvojno obdavčevanje - konvencija o izogibanju dvojnem obdavčevanju - izvedba predstave po programu kulturnega sodelovanja - financiranje obiska iz javnih sredstev države rezidentstva - stroški priprave predstav - oprostitev davka
Financiranje obiska v smislu tretjega odstavka 17. člena Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja se nanaša na konkretno izvedbo dveh baletnih predstav v okviru gostovanja v Sloveniji in na dohodek, ki ga je za ti dve predstavi od revidenta prejel ruski balet. Za oprostitev davka je bistveno, da je določen obisk (gostovanje) v drugi državi pogodbenici, ki se izvede v okviru kulturnega sodelovanja, v celoti financiran z javnimi sredstvi države pogodbenice, katere rezident je nastopajoči umetnik. Pri tem pa ni pomembno, da so bili stroški priprave baletnih predstav v celoti financirani z ruskimi javnimi sredstvi.
Ker v obravnavani zadevi konkreten obisk ruskega baleta za izvedbo dveh baletnih predstav v Sloveniji ni bil v celoti financiran s strani Rusije, saj je v pogodbi dogovorjeno plačilo za izvedbo predstav plačal revident iz svojih sredstev, pogoji za oprostitev davka v Sloveniji na podlagi tretjega odstavka 17. člena Konvencije niso izpolnjeni.
ZMZ člen 21, 21/3, 21/3-5, 23, 28, 52. ZUS-1 člen 51, 71/2.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje - splošna neverodostojnost - neskladnosti izjav prosilcev - dokazna ocena - opravljena glavna obravnava - opredelitev do tožbenih ugovorov - zaslišanje - obrazložitev sodbe
Pritožniki so ugovarjali predvsem ugotovljenim razhajanjem v izjavah tožnikov, kot jih je ugotovila tožena stranka. Ta razhajanja je tudi sodišče prve stopnje štelo za relevantna za odločitev. Na glavni obravnavi jih je preverilo in ugotovilo, da so se potrdile ugotovitve tožene stranke glede teh razhajanj. Na obravnavi pa je bil navzoč tudi pooblaščenec tožnikov in je torej imel možnost postaviti vprašanja v smeri pojasnitve posameznih razhajanj.
Sodišče se je dolžno opredeliti do nosilnih pravnih stališč stranke, ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso nepomembna, pri tem pa ni dolžno posebej odgovarjati na vsak (pravni) argument stranke in tudi ni nujno, da je odgovor sodišča na navedbo stranke vedno izrecen, ampak zadostuje, da smiselno izhaja iz obrazložitve. V obravnavanem primeru se je sodišče v 35. do 37. točki obrazložitve izpodbijane sodbe opredelilo do ključnih tožbenih navedb, nanje obrazloženo odgovorilo, pojasnilo, da na tožbene navedbe ne bo odgovarjalo izrecno posamično od stavka do stavka, kot jih dobesedno vsebuje tožba, iz obrazložitve pa je razvidno, da se je sodišče z vsemi argumenti stranke seznanilo in jih obravnavalo.
Tudi na podlagi zaslišanja na glavni obravnavi je sodišče prve stopnje ugotovilo neskladnosti v izjavah, ki jih je med postopkom dajal prvi tožnik in neskladnosti v izjavah med postopkom druge tožnice ter medsebojne neskladnosti njunih izjav ter zaključilo, da se izjave o številnih okoliščinah medsebojno bistveno razlikujejo ali so si celo nasprotujoče in izključujoče.
Niso torej utemeljene pritožbene navedbe, da se ni ugotavljala skladnost konkretnih izjav, ampak da se je ugotovila le splošna (ne)verodostojnost oseb.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe določbe 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v situaciji, ko pride do pravnomočne (zavrnitvene) odločitve o podrednem zahtevku, naknadno pa je odločitev o zavrnitvi primarnega zahtevka razveljavljena.
ZMZ člen 2, 26, 26/2-5, 30, 40. ZUP člen 213. ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-4.
mednarodna zaščita - statusa begunca - pritožba tožene stranke
Če prosilec izpodbija odločbo, s katero mu je priznana subsidiarna zaščita (ne pa status begunca), mora sodišče, če tožbi ugodi, odločbo azilnega organa odpraviti v celoti, torej tudi v delu že priznane subsidiarne zaščite.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost lastniškega posestnika - opravičljiva zmota – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskih ugotovitev v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - preskakovanje pravnih sredstev
SPZ za priposestvovanje nepremičnine zahteva dobrovernost lastniškega posestnika ter potek časa. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, saj je v opravičljivi zmoti, ker misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Opravičljiva zmota v skladu z načelom „ignorantia iuris nocet“ ne more temeljiti na nepoznavanju prava.
Presoja dobre vere je materialnopravno vprašanje, ki temelji na dejanskih ugotovitvah sodišč druge stopnje in prve stopnje in ki so podlaga revizijskega odločanja.
brezplačna pravna pomoč - obnova sodnega postopka - zavrženje predloga - obnovitveni razlog - nov dokaz - subjektivno nov dokaz
Nov dokaz v smislu 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 je samo tisti, ki je obstajal že v trenutku, ko je upravni organ izdal prvostopenjski akt, vendar stranka zanj ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti. Nov dokaz mora biti torej subjektivno nov, a objektivno star.
Glede na to, da je sklep Višjega sodišča, ki naj bi predstavljal nov dokaz, nastal po izdaji odločbe tožene stranke, v času odločanja upravnega organa ni obstajal in zato ne more predstavljati novega dokaza v smislu 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1.
Presoja, ali bi moral organizator treninga konkretne športne aktivnosti izvajati ukrepe za zagotovitev varnosti udeležencev treninga, je tako odvisna od ocene, kakšne nevarnosti so povezane z izvajanjem te aktivnosti in kakšna so tveganja za nastanek poškodb pri tem. Organizator mora poskrbeti predvsem za varnostne ukrepe proti tistim nevarnostim, ki presegajo običajno tveganje, ki je povezano z izvajanjem posamezne športne dejavnosti in ki udeležencem niso brez nadaljnjega razvidne oziroma se jim lahko izognejo.
Pravni red namreč v okviru športnih aktivnosti dopušča nekatera tveganja kot družbeno sprejemljiva, pri čemer športniki drug od drugega seveda pričakujejo skrbnost, nemogoča pa bi bila zahteva, da nikoli ne bi prihajalo do manjših kršitev pravil športne igre oziroma dejavnosti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 394, 394/1-2, 394/1-3.
predlog za dopustitev revizije - obnova postopka – razlogi za obnovo postopka – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Prvo toženka je obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP uveljavljala že v (glavnem) postopku s pritožbo zoper zamudno sodbo, zato ga v postopku obnove ne more več uveljavljati (prvi odstavek 395. člena ZPP), razlog po tretji točki prvega odstavka 394. člena ZPP pa ni podan, ker toženki ni uspelo dokazati nepretrgane odsotnosti v trajanju več kot šest mesecev.
ZKP člen 178, 340, 340/1-1, 371, 371/1-8, 371/2, 420, 424, 424/1. URS člen 29, 29-3, 31. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost pri preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi - načelo neposrednosti - zavrnitev dokaznega predloga - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Če obramba iz neutemeljenega razloga ni izkoristila možnosti, da v imenu obsojenca postavlja vprašanja ter daje pripombe in predloge v zvezi z izpovedbo priče v preiskovalnem postopku, je prevzela nase nevarnost, da ne bo mogla uveljaviti te pravice na glavni obravnavi, na kateri neposrednega zaslišanja ne bo mogoče izvesti ali bi bila izvedba tega dokaza zvezana z nesorazmernimi težavami.
pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - univerzalno pravno nasledstvo - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - dedna pogodba - ženitna pogodba - dedovanje
Dedne in ženitne pogodbe tudi v času, ko z zakonom niso bile prepovedane, niso predstavljale podlage za neposredno pridobitev lastninske pravice. Premoženje, ki ga je imel zapustnik do svoje smrti, je njegov sopogodbenik iz dedne in ženitne pogodbe le podedoval.
ZLD člen 18, 18-2, 18-6. ZPP člen 208, 339, 339/1, 399/2-15.
prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka na naroku – koncesija – opravljanje lekarniške dejavnosti - odvzem koncesije – prezadolženost koncesionarja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - povrnitev premoženjske škode – škoda zaradi nemožnosti opravljanja dejavnosti - odgovornost občine – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Določbe 18. člena ZLD so podlaga za postopanje pristojnega organa v upravnem postopku odvzema koncesije in so predmet preizkusa s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in upravnem sporu. V okviru obravnave tožnikovega odškodninskega zahtevka pa je bilo sodišče v zvezi s tem dolžno presoditi, ali so bili razlogi za (šestmesečno) neopravljanje dejavnosti, ki je bilo podlaga za odvzem koncesije, na strani tožnika ali toženke. To je sodišče storilo z ugotovitvijo, da je do tožnikove nemožnosti za opravljanje dejavnosti prišlo zaradi njegove prezadolženosti ter rubeža opreme in zdravil (29. 11. 2002), zaradi česar od takrat naprej ni več imel objektivnih možnosti za njeno opravljanje, torej pred izdajo prve odločbe o odvzemu koncesije, razdrtjem koncesijske pogodbe in odpovedjo najemne pogodbe (vse 12. 12. 2002).
dopuščena revizija - odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – objektivna odgovornost - obojestranska krivda - solidarna odgovornost – ugovor imetnika motornega vozila v zvezi s krivdo - vozilo v obratovanju - mirujoče vozilo v prometu
Ob ugotovitvi sodišč, da je v obravnavani zadevi podana krivda obeh voznikov, za odločitev v tej zadevi ne more biti pravno pomembno vprašanje, ali bi v pravdi na podlagi četrtega odstavka 154. člena OZ lahko bil relevanten ugovor, da eden od imetnikov motornih vozil ni kriv za škodo. Sodišči prve in druge stopnje sta torej glede na ugotovljene okoliščine - ne glede na to, kakšen bi bil odgovor na prvo postavljeno vprašanje - pravilno uporabili določbo četrtega odstavka 154. člena OZ.
Ni mogoče trditi, da le premikanje motornega vozila spada v pojem njegovega nevarnega delovanja, pač pa nevarno delovanje vključuje tudi čas, ko motorno vozilo sicer miruje, vendar je udeleženo v prometni situaciji. Vozilo je v obratovanju, čeprav miruje, če je zaustavljeno v prometu, ki teče, ker predstavlja vir povečane nevarnosti.
ZIZ člen 238, 268. SPZ člen 67, 117. ZNP člen 114, 115.
zahteva za varstvo zakonitosti - etažna lastnina - upravljanje večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - soglasje etažnih lastnikov - soglasje za izvedbo poslov upravljanja - nepravdni postopek - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - stroški posla rednega upravljanja - začasna odredba o ureditvi razmerij med etažnimi lastniki - regulacijska začasna odredba
S 114. členom ZNP je predvidena tako imenovana regulacijska (ureditvena) začasna odredba o ureditvi razmerij. Njen namen ni zavarovalni. Takó vsebina predloga v nepravdnem postopku, kot začasne odredbe je nadomestitev manjkajočega soglasja - izjave volje etažnega lastnika, ki je potrebna za izvedbo posla rednega upravljanja.
Po določbi 268. člena ZIZ je v zvezi z izvršitvijo take začasne odredbe treba uporabiti 238. člen ZIZ, ki določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Navedeno pomeni, da izvršba v takem primeru ni potrebna; relevantno pravno podlago, ki je potrebna za izvedbo posla (in zgolj to), je predlagatelj pridobil že s pravnomočnostjo začasne odredbe. Odločanje o višini stroškov za njihovo izvedbo in njihovo povračilo (razen glede sorazmerja, v katerem jih nosijo etažni lastniki) pa ni niti stvar njene izvršbe niti nepravdnega postopka.
OZ člen 138, 138/1. ZPol člen 51, 51/1, 51/2, 51/3. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen 73, 73/1, 73/3.
dopuščena revizija – odgovornost države za delo policista - pooblastila policije – prekoračitev pooblastil - silobran - prekoračen silobran – uporaba prisilnih sredstev - načelo sorazmernosti
Ker gre v danem primeru za policiste in njihovo postopanje pri izvajanju policijskih nalog, je treba njihov silobran in tudi siceršnjo uporabo prisilnih sredstev z njihove strani presojati tudi v skladu z ZPol. V okviru določb ZPol in na njegovi podlagi sprejetega Pravilnika o policijskih pooblastilih je ravnanje policistov treba preizkusiti tako z vidika sorazmernosti uporabljenih prisilnih sredstev, kakor tudi z vidika načina njihove uporabe. Povedano drugače: načelo sorazmernosti, kot izhaja iz 51. člena ZPol, ni prekršeno le takrat, ko ni uporabljeno učinkovito milejše sredstvo, ampak tudi takrat, ko je sicer uporabljeno primerno (najmilejše) sredstvo, vendar s pretirano silo. V takem primeru pretirana sila pri uporabi sicer primernega sredstva preraste v neprimerno sredstvo oziroma v kršitev načela sorazmernosti.