TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi:

„Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prvem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne, v II. in III. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 15 dneh, od vročitve sodbe povrniti 514,95 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določnega v tej točki izreka, do plačila.
Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v drugem odstavku I. točke izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 160,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določnega v tej točki izreka, do plačila.“

Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki revizijske stroške v znesku 436,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Presoja, ali bi moral organizator treninga konkretne športne aktivnosti izvajati ukrepe za zagotovitev varnosti udeležencev treninga, je tako odvisna od ocene, kakšne nevarnosti so povezane z izvajanjem te aktivnosti in kakšna so tveganja za nastanek poškodb pri tem. Organizator mora poskrbeti predvsem za varnostne ukrepe proti tistim nevarnostim, ki presegajo običajno tveganje, ki je povezano z izvajanjem posamezne športne dejavnosti in ki udeležencem niso brez nadaljnjega razvidne oziroma se jim lahko izognejo.

Pravni red namreč v okviru športnih aktivnosti dopušča nekatera tveganja kot družbeno sprejemljiva, pri čemer športniki drug od drugega seveda pričakujejo skrbnost, nemogoča pa bi bila zahteva, da nikoli ne bi prihajalo do manjših kršitev pravil športne igre oziroma dejavnosti.