odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje in zoper gospodarstvo
Sodišče prve stopnje na podlagi pridobljenih podatkov iz kazenske evidence ugotovilo, da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje in zoper gospodarstvo, ki še ni bilo izbrisano.
Navedbe v zvezi z družinskimi člani tožnice za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071905
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZOR člen 378, 378/1. SZ-1 člen 28, 34, 34/1, 44, 44/1, 44/2, 125.
upravnik – stroški upravljanja – terjatev upravnika za stroške, ki jih je poravnal za etažnega lastnika – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – petletni zastaralni rok - sredstva rezervnega sklada – stroški vzdrževanja in rednih izboljšav - nujna vzdrževalna dela – način odločanja etažnih lastnikov
Glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše tudi v primeru, ko gre za povračilo stroškov, ki jih je upravnik za etažne lastnike poravnal iz lastnih sredstev, je po uveljavitvi OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok, kolikor gre za terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
Ni res, da bi moral biti sklep o porabi sredstev rezervnega sklada sprejet na zboru lastnikov, saj določbe SZ-1 ne vsebujejo kogentnih določb o obliki odločanja etažnih lastnikov. Tudi 1. odst. 34. čl. SZ-1 določa, da lahko o poslih upravljanja večstanovanjske stavbe etažni lastniki odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, ali na zboru lastnikov.
predhodna odredba – domneva nevarnosti - neobrazložen ugovor – preoblikovanje izvršilnega predloga v tožbo – zanikanje obligacijskega razmerja
Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine je konceptuiran na domnevi, da je dolžnik listino, na katero se upnik sklicuje v predlogu, že prejel in zanjo ve.
Dolžnik nima pravice smiselno zahtevati (z ugovornimi trditvami, da ne ve, za kaj gre in da naj upnik vse lepo pojasni in predloži dokaze), da naj se izvršilni predlog preoblikuje v tožbo.
V pojem „zanikanja obligacijskega razmerja“ sodijo vse (praviloma negativne) trditve, s katerimi se dolžnik izogne dolžnosti, da bi o razmerju med njim in upnikom, ki je predmet izvršilnega postopka, karkoli povedal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072454
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 649.
podizvajalska pogodba – dodatna dela – res iudicata – knjiga obračunskih izmer – izstavitev računa – pritožbena novota – zavrnitev dokaznega predloga – izpodbijanje dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje se je glede količine opravljenega dela oprlo na knjigo obračunskih izmer z dne 08. 02. 2006, iz katere jasno izhaja, da je tožnik opravil dela na treh garažah v izmeri 914,05 m2. Veljavnosti te knjige toženka v pritožbi ne izpodbija.
Nastanek obveznosti plačila za izvedena dela ni pogojen z izstavitvijo računa; je pa sodišče prve stopnje dejstvo neizstavitve računa toženki s strani tožnika ustrezno upoštevalo v okviru ugotavljanja dneva nastanka zamude toženke s plačilom in s tem povezanega začetka teka zakonskih zamudnih obresti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074383
OZ člen 429. ZPP člen 8.
prevzem dolga – uveljavljanje dolga od prevzemnika - dokazna ocena – kršitev proste dokazne ocene – volja odstopnika terjatve
Upnik ni stranka pogodbe o prevzemu dolga, zato o razmerju med prvotnim dolžnikom in prevzemnikom ne ve ničesar, in se ga to razmerje tudi ne tiče. Ker upnik ni stranka pogodbe, je od njega v poziciji, ko uveljavlja dolg od prevzemnika, nesmiselno in nepotrebno zahtevati, da izkaže soglasje volj obeh pogodbenikov. Zadostuje, da dokaže voljo stranke, ki se je s pogodbo v razmerju do njega zavezala, t.j. voljo prevzemnika, volja stranke, ki se je v razmerju do njega samo razbremenila, pa je v tem kontekstu bolj ali manj nerelevantna.
Če se ugotovi volja prevzemnika, da plača tuj dolg, je na voljo odstopnika mogoče sklepati že posredno (indično) na podlagi ugotovljene volje prevzemnika.
Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. Člen ZPP, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne dokaze (torej vestna in skrbna ter analitično sintetična), a vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi neformalnimi dokaznimi pravili, je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja.