ZPUOOD člen 1, 1/1, 18. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 440, 442, 442/6, 442/10, 496.
prekinitev postopka – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – prenehanje pravne osebe – različen pravni položaj osebno odgovornih družbenikov – ustavna odločba št. U-I-307/11
Ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra je bil povsem na mestu in zakonit, saj določila ZPUOOD, na katere se sklicuje pritožba, nimajo nobenega učinka na prekinitev postopkov zaradi prenehanja obstoja pravnih oseb v smislu 205. člena ZPP.
Ustavna odločba št. U-I-307/11 je s tem, ko je vzdržala v veljavi 18. člen ZPUOOD, uveljavila nov časovni mejnik razlikovanja pravnih položajev osebno odgovornih družbenikov izbrisanih družb.
Navedbe v zvezi z družinskimi člani tožnice za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne.
predhodna odredba – domneva nevarnosti - neobrazložen ugovor – preoblikovanje izvršilnega predloga v tožbo – zanikanje obligacijskega razmerja
Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine je konceptuiran na domnevi, da je dolžnik listino, na katero se upnik sklicuje v predlogu, že prejel in zanjo ve.
Dolžnik nima pravice smiselno zahtevati (z ugovornimi trditvami, da ne ve, za kaj gre in da naj upnik vse lepo pojasni in predloži dokaze), da naj se izvršilni predlog preoblikuje v tožbo.
V pojem „zanikanja obligacijskega razmerja“ sodijo vse (praviloma negativne) trditve, s katerimi se dolžnik izogne dolžnosti, da bi o razmerju med njim in upnikom, ki je predmet izvršilnega postopka, karkoli povedal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072454
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 649.
podizvajalska pogodba – dodatna dela – res iudicata – knjiga obračunskih izmer – izstavitev računa – pritožbena novota – zavrnitev dokaznega predloga – izpodbijanje dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje se je glede količine opravljenega dela oprlo na knjigo obračunskih izmer z dne 08. 02. 2006, iz katere jasno izhaja, da je tožnik opravil dela na treh garažah v izmeri 914,05 m2. Veljavnosti te knjige toženka v pritožbi ne izpodbija.
Nastanek obveznosti plačila za izvedena dela ni pogojen z izstavitvijo računa; je pa sodišče prve stopnje dejstvo neizstavitve računa toženki s strani tožnika ustrezno upoštevalo v okviru ugotavljanja dneva nastanka zamude toženke s plačilom in s tem povezanega začetka teka zakonskih zamudnih obresti.
prodajna pogodba – javnopravne značilnosti – prodaja kapitalskih naložb države – pogodbena kazen – razpolaganje države s svojim premoženjem
Dogovor o pogodbeni kazni je samostojen dogovor, ki ga je treba ločiti od osnovne pogodbe.
Cilji države pri prodaji kapitalnih naložb niso zgolj premoženjske narave, pač pa predvsem javnopravni. Država s prodajo kapitalskih naložb zasleduje predvsem makroekonomske cilje.
ZPP člen 112, 286, 286/1. Sodni red člen 216, 220.
neupoštevanje pravočasno poslane vloge – vloga vezana na rok – skrbnost stranke – opozorilo, da gre za nujno vlogo – poslovanje sodišča s pošto
Tedaj, ko stranka pošilja pripravljalno vlogo tako kratek čas pred dnevom obravnave (tu je šlo le za en delovni dan prej), je pomembna tudi skrbnost same stranke, da opozori na pomembnost vloge, saj poslovanja s pošto ne more kar zanemariti. V tovrstnih situacijah skrbnost terja, da stranka v vlogi ustrezno in jasno opozori, da gre za nujno vlogo in tako omogoči takojšnjo reakcijo sodnih oseb nanjo in ustrezno postopanje, zato, da bi se z njo sodišče prve stopnje pravočasno, pred koncem obravnavanja seznanilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074383
OZ člen 429. ZPP člen 8.
prevzem dolga – uveljavljanje dolga od prevzemnika - dokazna ocena – kršitev proste dokazne ocene – volja odstopnika terjatve
Upnik ni stranka pogodbe o prevzemu dolga, zato o razmerju med prvotnim dolžnikom in prevzemnikom ne ve ničesar, in se ga to razmerje tudi ne tiče. Ker upnik ni stranka pogodbe, je od njega v poziciji, ko uveljavlja dolg od prevzemnika, nesmiselno in nepotrebno zahtevati, da izkaže soglasje volj obeh pogodbenikov. Zadostuje, da dokaže voljo stranke, ki se je s pogodbo v razmerju do njega zavezala, t.j. voljo prevzemnika, volja stranke, ki se je v razmerju do njega samo razbremenila, pa je v tem kontekstu bolj ali manj nerelevantna.
Če se ugotovi volja prevzemnika, da plača tuj dolg, je na voljo odstopnika mogoče sklepati že posredno (indično) na podlagi ugotovljene volje prevzemnika.
Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. Člen ZPP, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne dokaze (torej vestna in skrbna ter analitično sintetična), a vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi neformalnimi dokaznimi pravili, je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja.