TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Upnik ni stranka pogodbe o prevzemu dolga, zato o razmerju med prvotnim dolžnikom in prevzemnikom ne ve ničesar, in se ga to razmerje tudi ne tiče. Ker upnik ni stranka pogodbe, je od njega v poziciji, ko uveljavlja dolg od prevzemnika, nesmiselno in nepotrebno zahtevati, da izkaže soglasje volj obeh pogodbenikov. Zadostuje, da dokaže voljo stranke, ki se je s pogodbo v razmerju do njega zavezala, t.j. voljo prevzemnika, volja stranke, ki se je v razmerju do njega samo razbremenila, pa je v tem kontekstu bolj ali manj nerelevantna.

Če se ugotovi volja prevzemnika, da plača tuj dolg, je na voljo odstopnika mogoče sklepati že posredno (indično) na podlagi ugotovljene volje prevzemnika.

Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. Člen ZPP, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne dokaze (torej vestna in skrbna ter analitično sintetična), a vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi neformalnimi dokaznimi pravili, je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja.