Za obravnavani primer je bistveno, da je dolžnik premičnine, na katere je sodišče s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo, v notarskem zapisu zastavil za zavarovanje vračila vseh obveznosti po kreditni pogodbi. Prodaja le teh bi sicer res lahko zmanjšala proizvodnjo ter s tem sposobnost dolžnika ustvarjati prihodke in denarne tokove, v najslabšem primeru stečaj drugega dolžnika, vendar je na to drugi dolžnik, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, s soglasjem za neposredno izvršljivost notarskega zapisa prostovoljno pristal in ob tem mogel računati, da se bo zapadla in neplačana terjatev poplačala iz tega (zastavljenega) premoženja.
Pri ugotovitvenih in nedenarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana na vrednost interesa, ki ga tožeča stranka zasleduje s posamezno tožbo. Kadar gre za tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve je treba upoštevati obseg pričakovanega poplačila iz stečajne mase. Tožničino poplačilo v stečajnem postopku nad toženko je odvisno od višine razpoložljivih sredstev razdelitvene mase in sorazmernega poplačila terjatev drugih upnikov. Zato vrednost ugotovljene terjatve (nujno) ne pomeni realnega ekonomskega ekvivalenta njenega zneska. Smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta je namreč v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora (tako tudi v odločbi VSL I Cpg 122/2024 z dne 23. 5. 2024).
Tožnik je pri svojem delu ravnal v nasprotju z 2., 2.a in 49. členom ZOFVI ter 46. členom ZDR-1 in pri tem protipravno posegel v osebnostne pravice in dostojanstvo dijakov, njihovih staršev in zaposlenih. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je podan razlog za razrešitev tožnika po 3. alineji drugega odstavka 38. člena ZZ, tj. da tožnik kot ravnatelj pri svojem delu ni ravnal po predpisih in splošnih aktih zavoda.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi obstoj razloga za razrešitev po 4. alineji drugega odstavka 38. člena ZZ. Ustrezno je obrazložilo, da so nezakonita ravnanja tožnika povzročila toženki večjo škodo, in sicer s posegi v osebnostne pravice in dostojanstvo dijakov, njihovih staršev in zaposlenih, ter da okolje, v katerem so dijaki in učitelji soočeni s posegi v dostojanstvo in osebnostne pravice, ni spodbudno, in takšna srednja šola ne privablja novih dijakov k vpisu ali delavcev k zaposlitvi.
Ni prezreti, da se dolžnikove ugovorne navedbe o neobstoju pravnega razmerja do upnika (in s tem neobstoju podlage za izvršbo) in hkratnem zatrjevanju plačila dolga do upnika, pri čemer je dolg nastal slabo leto po domnevni prekinitvi poslovnega razmerja, medsebojno izključujejo, zato jim ni moč slediti. Bistveno za oceno obrazloženosti ugovora pa je, da bi dolžnik, glede na to, da je zatrjeval poplačilo terjatev, kot te izhajajo iz predloga izvršbe, moral svoje navedbe podkrepiti z dokazi (kot to narekuje drugi odstavek 61. člena ZIZ).
Sodišče prve stopnje ni dolžno opraviti podrobne primerjalne analize drugih sodnih odločb, saj je treba kazensko sankcijo odmeriti glede na konkretne okoliščine kaznivega dejanja in storilca, sodna praksa pa je pri tem le orientacijsko merilo.
Silobran - Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi celovite presoje izvedenih dokazov utemeljeno zaključilo, da je bil obdolženi tisti, ki je kritičnega večera prvi začel fizični napad, in sicer na naključnega mimoidočega fanta, oškodovanka pa je posegla v dogajanje z namenom, da ga pred obdolženčevim napadom zaščiti. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah ni mogoče govoriti o istočasnem protipravnem napadu oškodovanke na obdolženca, ki bi upravičeval njegovo obrambno ravnanje. Oškodovankinega posega namreč ni mogoče obravnavati kot samostojnega napada nanj, temveč kot odziv na njegovo predhodno nasilno ravnanje zoper tretjo osebo.
Neplačilo doplačila sodne takse v določenem roku ima enake pravne posledice kot neplačilo celotne sodne takse, tj. fikcijo umika pravnega sredstva. Če je sodna taksa plačana le delno, procesna predpostavka za meritorno odločanje sodišča ni izpolnjena.
Predmet pogodbe je bilo zemljišče, ne posamezne stavbe, ki jih ob sklenitvi pogodbe še ni bilo. Ko je pridobitelj na podlagi pravnega naslova prevzel zemljišče v posest, poznejša gradnja na tem zemljišču ne pomeni nove pridobitve posesti, ki bi potrebovala nov pravni naslov, temveč izvrševanje iste posesti.
Pravna pravila ODZ so za priposestvovanje poleg poštene (dobroverne) in pristne posesti, zahtevala še pravično posest, to je posest, ki temelji na pravnem naslovu, primernem za pridobitev lastninske pravice. Ker je posest tožnikovih pravnih prednikov temeljila na kupni pogodbi z dne 2. 2. 1966, so bili ti pogoji izpolnjeni.
Ker je predlagateljica skoraj v celoti uspela s predlogom po ZPND za zavarovanje pred nasiljem nasprotnega udeleženca, je odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, povsem neprimerna in ne zadosti standardu prostega preudarka iz 22.a člena ZPND, prav tako pa je tudi v nasprotju s temeljnim načelom in namenom ZPND, ki je v zavarovanju žrtev družinskega nasilja.
Postavitev kolizijskega skrbnika otroku je izjema, ki jo je treba razlagati ozko, saj se s tem posega v primarno pravico staršev, da odločajo o varstvu in vzgoji svojih otrok. Kolizijskega skrbnika se postavi le takrat, ko je med staršem in otrokom konflikt interesov, ki mora biti ustrezno izkazan.
Sodišče prve stopnje v tem postopku nima pravne podlage za zavrnitev predloga za ustanovitev stvarne služnosti na pripadajočem zemljišču. Skladno z določbo drugega odstavka 50. člena ZVEtL-1 lahko glede obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču sodišče odloči v tem postopku, če med udeleženci ni spora o njihovem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
Izhodišče presoje nepoštenosti obravnavanega pogodbenega pogoja je, da je banka, ki ima profesionalno védenje in izkušnje glede prevzetih tveganj, v razmerju do povprečnega potrošnika, za katerega se (po evropskem pravu) domneva, da se ne zaveda dejanskega obsega valutnega tveganja, v veliki informacijski premoči.
Toženki se ne očita, da bi posredovala (količinsko) premalo informacij, pač pa, da so bile informacije kakovostno šibke in nepopolne.
Nasprotni udeleženec ne zmore sam poskrbeti za življenjsko nujno jemanje inzulina 4x dnevno, nedoslednost pri tem pa je lahko življenjsko usodna. Pomoč drugih v okolju zunaj varovanega oddelka zaradi blodnjavih motenj zavrača. Opisanega ogrožanja in vzrokov zanj zato ni mogoče preprečiti drugače, kakor s terapevtskim varstvom strokovno usposobljenih oseb v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.
Obdolženi je bil osumljen storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, zato je bila policija v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP pristojna ukreniti vse potrebno, da se pridobijo dokazi, ki utegnejo biti pomembni za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Vprašanje povezave pridobljene zdravstvene dokumentacije z očitanim kaznivim dejanjem je lahko predmet dokazne ocene v nadaljnjem kazenskem postopku, nikakor pa to ne more pomeniti osnove za očitek nezakonitega zbiranja dokazov.
Kot v odločbi X Ips 6/2026 z dne 26. 8. 2026 izpostavlja VSRS, se lahko očitna pomota pripeti vsakomur, tudi pravno kvalificiranemu pooblaščencu, vendar po ustaljenem stališču VSRS ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. V tem kontekstu je treba še poudariti, da predlog iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP (predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka) ni nujen pogoj, da se postopek nadaljuje in nima pravne narave akta, s katerim se postopek začne (tožbe), kar sicer zatrjuje pritožba. Razlog za prekinitev postopka v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Obstoj upnikovega pravočasnega predloga za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka. Tudi, če upnik takšnega predloga pravočasno ne poda, sodišče vsebinsko odloči o tožbenem zahtevku v zvezi s prerekano terjatvijo. Ker prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika v takšnem primeru preneha (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP), sodišče tožbeni zahtevek zavrne (primerjaj zadevo II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011). Ker torej Predloga ni mogoče primerjati s tožbo, za odločitev v zadevi ni uporabljiva določba devetega odstavka 112. člena ZPP, na katero se pritožba neuspešno sklicuje.
V zvezi s tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se pred objavo sklepa o preizkusu terjatev postopek ne more nadaljevati, kar pomeni, da predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP ni mogoče podati preden je za to procesno dejanje izpolnjen z zakonom določen pogoj iz drugega odstavka citiranega člena (objava sklepa o preizkusu terjatev).
Nihajoča krajevna neorientiranost je znak ugotovljene duševne bolezni. Predstavlja konkretno hudo ogrožanje osebe v domačem okolju, v prometu in različnih vremenskih okoliščinah.
Sodišče je ukrep odredilo za le toliko časa, kot je glede na pravila psihiatrične stroke zdravljenje doseglo točko, ko nevarnosti hudega ogrožanja ne bo več.
V postopku za delitev stvari velja specialno pravilo glede porazdelitve bremena skupnih stroškov postopka: solastniki jih krijejo v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari.
Izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje je pritrdil mnenju preiskovalne sodnice in v razlogih izpodbijanega sklepa navedel prepričljive razloge za odločitev, da prošnja za izročitev zahtevane osebe ni utemeljena. S tem soglaša tudi sodišče druge stopnje, saj je senat v sklepu ustrezno presojal pogoje za izročitev po 14. točki prvega odstavka 522. člena ZKP, ki kot pogoj za izročitev predvideva, da ne obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena, da bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma bi se jo na ta način kaznovalo.
Skladno z ustaljeno sodno prakso vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno odločbo, ki rešuje predhodno vprašanje, ne predstavlja ne razloga za prekinitev postopka ne okoliščine, ki bi preprečevala nadaljevanje tega pravdnega postopka.