ZOR člen 336. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - pobot - istovrstnost terjatev
Za pobotanje morajo biti izpolnjeni splošni pogoji iz 336. člena ZOR - pobota se lahko dolžnikova terjatev proti upniku s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste.
STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - USTAVNO PRAVO
VS03518
UREDBA O PREOBLIKOVANJU POSLOVNIH ENOT TER O NAČINU IN POGOJIH PREOBLIKOVANJA člen 3, 5, 5/2, 6, 7, 7/2, 8.URS člen 13, 14, 14/1, 14/2, 67, 68.UZS68 člen 1.UZIU člen 9.UZITUL člen 4, 16.ZS člen 3, 3/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - razpolaganje tuje pravne osebe v korist domače pravne osebe, z nepremičnino v RS - pravne osebe s področja nekdanje SFRJ - subjekti, na katere se nanaša Uredba o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja - neskladje med določili zakona in uredbe kot podzakonskim aktom - opravljanje sodniške funkcije - vezanost na določila ustave in zakona
Ustava Republike Slovenije se sklicuje na Temeljno ustavno listino, saj preambula izrečno določa, da izhaja iz nje, kar pomeni, da ta ostaja v veljavi hkrati z novo ustavo. Dejansko pa je to lahko pomembno le v povezavi s časovnim nastankom slovenske države in ureditvijo razmerij z nekdanjimi deli prejšnje skupne države. Ustavni zakon za njeno izvedbo zato še vedno ureja le tista vprašanja, ki zadevajo prehodno obdobje ter načine in roke za ureditev določenih področij.
Za pozneje nastala razmerja mora zato veljati ureditev, ki jo predpisuje Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33/91-I). To pa med drugim pomeni, da tudi za tujce velja 67. člen, ki določa, da le zakon lahko določa način uživanja lastnine, tako da bo zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V 68. členu (Ur.l. RS, št. 42/97) je namreč urejeno le vprašanje pridobivanja lastninske pravice tujcev v bodoče (najnižji pravni akt je tudi tu zakon), v 9. členu ustavnega zakona za izvedbo ustave pa začasna prepoved njene pridobitve do ureditve v zakonu. V obravnavanem primeru pa ne gre za pridobitev lastninske pravice tujca, temveč za razpolaganje tujca v korist domače pravne osebe.
Po 1. odstavku 3. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. To pomeni, da uredba ni akt, na katerega je sodišče vezano, če ugotovi, da je takšna uredba v nasprotju z zakonom ali ustavo. Vrhovno sodišče je zato navedeno nejasno določbo uredbe presojalo v povezavi s sedaj veljavno ustavo in zakoni ter ugotovilo, da je ni mogoče uporabiti za pravne osebe, ki v času osamosvojitve niso imele poslovnih enot na območju Republike Slovenije.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - revizija - dovoljenost revizije - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Toženca sta sklenitev s strani tožeče stranke ponujene najemne pogodbe odklonila. Zato, kot sta materialnopravno pravilno ugotovili tudi sodišči druge in prve stopnje, zasedata tožnikovo stanovanje brez pravnega naslova.
Ker je plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča trajna zakonska obveznost, je pravilna odločitev upravnega organa, četudi je pri izračunu višine nadomestila uporabil vrednost točke, določene za preteklo leto.
Merilo iz uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo, ki opredeljuje zakonsko nedoločeni pravni pojem "nevarnost za obrambo države" je, glede na naravo instituta dovoljenja za stalno prebivanje, pravno utemeljena podlaga za opredelitev meja in namena pooblastila za odločanje po prostem preudarku iz 16. čl. ZTuj.
plačilo carine - upravni spor - postopek s tožbo - nepopolna ugotovitev dejanskih okoliščin - odprava izpodbijanega upravnega akta
Sodišče ne more presoditi zakonitosti izpodbijane odločbe, če upravni organ ni obrazložil, zakaj šteje pritožbene navedbe za neutemeljene in tudi ne navaja konkretnih številk UCD, ki naj bi bile z dvema ICD pokrite.
Ker lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabe osebe, ki niso bile lastniki teh zemljišč v času podržavljenja, ZDen ne ureja, tako ne gre za upravno stvar, o kateri bi odločali upravni organi v upravnem postopku in sodišče v upravnem sporu.
revizija - dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe prve stopnje zaradi ugotovitve drugačnega dejanskega stanja - obvezna obravnava pri sodišču druge stopnje
Sodbo sodišča prve stopnje je zaradi drugače ugotovljenega dejanskega stanja sicer mogoče spremeniti, vendar le na podlagi obravnave pri sodišču druge stopnje (1. točka 373. člena ZPP).
Ker je plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča trajna zakonska obveznost, je odločitev upravnega organa pravilna, četudi je pri izračunu višine nadomestila uporabil vrednost točke, določene za preteklo leto.
ZAPPNI člen 49, 49/3.ZUP člen 9. ZPD člen 84, 84/3.
nadziranje kot poseben upravni postopek po ZAPPNI - davek od prometa proizvodov (prometni davek) - vodenje evidenc - odprava ugotovljenih nepravilnosti - ugotovitev obveznosti davčnega zavezanca s cenitvijo
Iz ugotovitev prvostopnega organa zanesljivo sledi, da tožeča stranka ni vodila oziroma zelo neredno, površno in pomanjkljivo poslovne knjige in evidence o svojem poslovanju in da zaradi tega na tej podlagi ni bilo mogoče ugotoviti celotnega dejanskega stanja, ki bi služil za osnovo preveritve pravilnosti in zakonitosti plačevanja davkov in prispevkov. Zato se je prvostopni organ upravičeno poslužil pooblastila iz tretjega odstavka 49. člena Zakona o agenciji za plačilni promet in ugotovil obravnavane obveznosti s cenitvijo.
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da so bili celotni stroški gradnje znani že v letu 1975, zaradi česar bi lahko tožnika že v tem letu terjala od tožene stranke, da jima povrne denarno vrednost večjih vlaganj. Nadalje sta sodišči ugotovili, da se toženca na način, ki ga določa zakon (pismena pripoznava zastarane obveznosti, zastava ali kakšno drugo zavarovanje - 7. člen ZZT in sedaj 366. člen ZOR), zastaranju nista odpovedala. Po ugotovitvah nižjih sodišč toženca dolga tudi nista pripoznala, zaradi česar nikoli ni prišlo do pretrganja zastaranja (31. člen ZZT in 387. člen ZOR). Dejstvi, da sta tožnica in toženka sestri in da sta pravdni stranki nekaj časa živeli v isti hiši, tudi nista imeli za posledico zadržanje zastaranja (381. člen ZOR). Ob upoštevanju vsega povedanega in seveda dejstva, da je tožeča stranka tožbo za plačilo vtoževanega zneska vložila šele 5. 9. 1988, pa tudi po presoji revizijskega sodišča ne more biti prav nobenega dvoma, da je pravica tožeče stranke zahtevati izpolnitev obveznosti zaradi zastaranja prenehala. Za terjatev, katere izpolnitev sta imela tožnika pravico terjati že v letu 1975, je do vložitve tožbe (5. 9. 1988 ) najdaljši splošni zastaralni rok desetih let (14. člen ZZT) že zdavnaj potekel.
Odlok o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1992 člen 6. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1993 člen 7. CZ (1976) člen 272, 272/1, 274.ZUP člen 232, 232/2, 245. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/3.
obračun carine in drugih uvoznih dajatev - znižana carinska stopnja - poznejše preverjanje podatkov o uvoženem blagu - upravni spor - nova dejstva in novi dokazi
Iz 6. člena odloka in 7. člena uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga (v letu 1992 in 1993) izhaja, da se ugodnost uvoza po 50% nižji carinski stopnji, kot je predpisana v carinski tarifi, nanaša na konkretnega uporabnika, za katerega je Gospodarska zbornica Slovenije izdala potrdilo, da se blago za reprodukcijo ne proizvaja v Sloveniji.
Določbe odloka in uredbe je treba razlagati v kontekstu CZ kot pogoje in merila za uvoz blaga za reprodukcijo po znižani carinski stopnji, ki jih Gospodarska zbornica Slovenije konkretizira v potrdilih, vendar izključno za namene reprodukcije in ne prodaje. Pravno pomembno je, da je uporabnik blago naročil in ga od uvoznika prevzel v roku veljavnosti posameznega potrdila Gospodarske zbornice Slovenije.
ZIP člen 16, 16/2, 21, 21/2, 38, 38/2, 55a, 55a/3, 55a/4. ZPP (1977) člen 77, 77/1, 230, 231, 446, 446/1, 446/2. ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/2. ZDP (1991) člen 5, 5/2, 6, 6/3, 17, 17/1. ZGD člen 560.URS člen 8, 13. ZUKZ člen 17, 79, 79/4. Zakon o denarnem sistemu člen 10, 10/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - verodostojna listina - pojem verodostojne listine po ZIP in ZPP - verodostojna listina kot dokazno sredstvo - verodostojna listina kot izvršilni naslov - značaj listine, v kateri je terjatev izražena v tuji valuti - dovoljenost izvršbe
Listinam, ki niso javne listine in v katerih je izkazana terjatev v tuji valuti, ni mogoče samo zaradi slednjega odreči lastnosti verodostojne listine po 21. členu ZIP.
sodba zaradi izostanka - dopustnost izdaje sodbe zaradi izostanka - pogoj, da je bil toženec v redu vabljen - podpis povratnice
Zahteva revidenta, da bi sodišče ob prejemu povratnice moralo preverjati, ali jo je toženec res podpisal ali ne, ne temelji na nobeni določbi ZPP. Pač pa bi bil naknadni dokaz o tem, da toženec vabila ni podpisal, lahko pomemben, če bi toženec zatrjeval, da vabila ni prejel in če bi se izkazalo, da zaradi tega ni mogel pristopiti na pripravljalni narok dne 5.10.1992. S tem bi mu bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem in storjena kršitev po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP. Tega pa toženec sploh ne trdi.
ZOR člen 12, 13, 70, 70/1, 73. ZPN člen 5, 5/1. ODZ paragraf 1432. ZPP (1977) člen 2, 2/1.
pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - obličnost pogodbe - konvalidacija - načelo realizacije - prizadetost družbenega interesa
Spričo načel vestnosti in poštenja (zdaj uzakonjeno v 12. členu ZOR) in prepovedi zlorabe pravic (13. člen ZOR) ter v obligacijskem pravu sicer nezapisanega vendar tako v našem kakor tudi v pravu številnih drugih držav prisotnega načela (favor contracti) upoštevanja in izpolnjevanja pogodb in le izjemno njihovega razveljavljanja, ni mogoče odreči konvalidacije neoblične pogodbe samo zaradi varstva družbenih interesov, kateremu je namenjena predpisana obličnost, ampak le ob nadaljnjem pogoju, da so ti družbeni interesi tudi prizadeti.
vrnitev zaplenjenega premoženja - povrnitev dejanske vrednosti - zavezanec za vrnitev - lokalna samouprava
Ob vložitvi predloga in v času izdaje prvostopne odločbe nove občine kot samoupravne lokalne skupnosti še niso bile ustanovljene. V času izdaje odločbe sodišča prve stopnje (5. 12. 1994) je stara Občina G. še obstajala in je bila na podlagi določbe drugega odstavka 145. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 in kasnejši) lahko zavezanec za plačilo odškodnine. Odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je ob upoštevanju stanja na dan izdaje prvostopnega sklepa, potrdilo z izpodbijanim sklepom tudi drugostopno sodišče, zato materialnopravno ni bila nepravilna. Situacijo, ki je nastala po 1. januarju 1995 z uveljavitvijo zakona o ustanovitvi novih občin ter določitvi njihovih območij - Ur. l. RS, št. 60/94 - pa rešuje odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U -I -43/96 z dne 16. 10. 1997, ki je objavljena v Uradnem listu RS, št. 67/97. V obravnavanem primeru je namreč postopek odločanja o odškodnini zaradi zaplembe premoženja že pravnomočno končan kar pomeni, da že obstoji tudi izvršilni naslov. Zato je v skladu z drugo alineo izreka odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U-I-43/96 z dne 16. 10. 1997, Ur. l. RS, št. 67/97 obveznost plačila odškodnine prešla na Republiko Slovenijo.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delež zakonca - darilna pogodba - pogodbena volja strank
Bistveno je, da je sedanje solastninsko stanje nastalo na podlagi veljavnih pogodb, sklenjenih potem, ko je bilo pridobivanje v smislu drugega odst. 51.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih že končano. Solastninska deleža pravdnih strank temeljita na pravnem poslu, to je na dveh darilnih pogodbah z dne 13.1.1988, in ne na skupnem pridobivanju v zakonski skupnosti po 2. odst. 51.čl.
navedenega zakona. Sklenjeni pogodbi stranki zavezujeta. Zato ni mogoče uveljavljati spremembe solastninskega deleža, ki izhaja iz pogodb, s sklicevanjem na razloge, ki so pomembni za določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev.