Napaka pri računski operaciji (seštevanju) pomeni očitno računsko pomoto v smislu določbe 1. odstavka 365. člena ZKP, ki, glede na to, da je razlika minimalna, ni vplivala niti na pravno opredelitev kaznivega dejanja niti na izrečeno sankcijo. Takšno očitno računsko pomoto je sodišče prve stopnje upravičeno (oziroma dolžno) odpraviti tudi po uradni dolžnosti, vsak čas, torej tudi po pravnomočnosti sodbe.
pisna izdelava in vročitev sodbe - dokazni postopek
S tem, ko je sodišče zavrnilo dokazni predlog po dopolnitvi strokovnega mnenja, ni bilo kršeno ustavno načelo, da mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.
združitev in izločitev postopka - izločitev postopka
Senat okrožnega sodišča, ki so ga sestavljali trije sodniki, je bil glede na določbo 6. odstavka 25. člena ZKP pristojen za odločanje zunaj glavne obravnave o predlogu okrožnega državnega tožilca za izločitev kazenskega postopka.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS03366
ZOR člen 210, 210/3. ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382.ZZZDR člen 51, 51/2.
premoženjska razmerja med zakonci - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem - neupravičena pridobitev - pridobitev koristi z izvršitvijo dejanja - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po določilu drugega odstavka 382. člena ZPP revizija ni dovoljena v premoženjskopravnih sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 tolarjev.
Če sta tožnica in toženec v času vlaganj v stanovanje živela v zakonski skupnosti in če sta v stanovanje vlagala več kot tisto, kar je bilo potrebno za tekoče vzdrževanje ob normalni uporabi stanovanja, sta ravnala kot poslovodja brez naročila. Tedaj je lahko nastalo skupno premoženje zakoncev in ni izključeno, da bi bila tožnica, ki je kasneje kupila to stanovanje, obogatena za tožnikov delež vlaganj, če je stanovanje zaradi vlaganj več vredno.
Če pogoje novogradnje ureja zazidalni načrt, ga mora lokacijsko dovoljenje upoštevati in biti skladno z zazidalnim načrtom. To velja tudi glede odmikov.
ZTLR člen 14, 14/2.ZZZDR člen 51, 59.ZD člen 212, 212-1.
dedovanje - napotitev na pravdo - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitvena tožba zapustnikovega zakonca - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - solastninska pravica - razpolaganja s solastniškim delom na nerazdeljeni stvari - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo
Po 2. odstavku 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim deležem brez soglasja drugih solastnikov, kar velja tako za posle med živimi, kot tudi za razpolaganja za primer smrti. Prosto razpolaganje s solastninskim deležem na posamezni solastni stvari zajema lahko tudi obremenitev svojega ali obogatitev drugega solastninskega deleža, glede katerega pa tisti, ki je vlagal ali ki je prikrajšan, ne zahteva povečanja solastninskega deleža.
Tudi če tožnica trdi, da je vlagala v nepremičnino kot celoto, to še ne pomeni, da mora tožiti vse solastnike. Tudi če bi bilo ugotovljeno, da so bila vlaganja izvršena po dogovoru z obema solastnikoma, bi tožnica smela zahtevati izločitev le od enega solastnika, torej manj. Seveda pa to pomeni, da se zahtevek nanaša le na tisti obseg vlaganj, ki je sorazmeren višini solastninskega deleža tistega solastnika, od katerega zahteva svoj delež.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - gradnja na tujem zemljišču - pridobitev lastninske pravice
Rok za vložitev ZVZ je tri mesece od dneva, določenega v 2. odst. 401. člena ZPP (1. odst. 401. člena ZPP). To je najdaljši možni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Tretji odst. 401. člena ZPP v situacijah, navedenih v njem, rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz 1. odst. 401. člena ZPP skrajšuje, ne pa podaljšuje.
Z graditvijo na tujem zemljišču v družbeni lasti ni mogoče pridobiti lastninske pravice.
Instituta civilnega prava o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču ni mogoče uporabiti za uveljavitev pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere
Pravno vprašanje, ali predstavlja sporna pogodba res pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ker je tožnica svojo obveznost do prvega toženca izpolnila že ob sklenitvi pogodbe (4.6.1992) glede na naravo tega spora ni pravno odločilno, ker se po sodni praksi preužitkarske (izročilne) pogodbe lahko razvezujejo iz enakih razlogov kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju (torej po določilu 120. člena ZD). Vendar pa dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno na drugi in prvi stopnji tudi po presoji revizijskega sodišča ni utemeljevalo razveze sporne pogodbe, kot sta to pravilno zaključili že sodišči nižjih stopenj. Namreč spredaj navedene predpostavke za razvezo pogodbe niso bile podane, ker tožnica kot je bilo ugotovljeno ni dokazala, da bi postalo skupno življenje pravdnih strank neznosno iz razlogov na strani prvega toženca in njegove partnerke, in prav tako ne, da bi prvi toženec ne izpolnjeval s pogodbo prevzetih obveznosti. Torej v obravnavanem primeru ugotovljene okolnosti niso utemeljevale zaključka, da je skupno življenje pravdnih strank omajano do take mere, da je postalo njuno skupno življenje neznosno ali da bi prvi toženec kršil sklenjeno pogodbo (z neizpolnjevanjem svojih obveznosti).
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odškodninska odgovornost državnega organa za škodo, ki jo povzroči njen delavec - ravnanje policista
Ker tožnik iztožuje škodo na podlagi neposlovne obveznosti toženih strank, mora v skladu z določilom prvega odstavka 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) dokazati naslednje predpostavke: da izvira sporna škoda iz nedopustnega ravnanja, da je škoda nastala in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem tožencev (medtem ko se krivda povzročitelja škode domneva). V tem sporu je tožnik dokazal le, da mu je določena škoda zaradi padca 21.7.1992 res nastala, ni pa uspel dokazati, da mu je ta škoda nastala zaradi v tožbi zatrjevanega nedopustnega ravnanja drugega toženca (v kakršnem primeru bi bila podana tudi odškodninska odgovornost prve toženke). Tako pravno zaključevanje, po katerem tožnikov odškodninski zahtevek zoper toženi stranki ni utemeljen, ima oporo v ugotovljenem dejanskem stanju, na katero je revizijsko sodišče vezano, kot je poudarjeno že spredaj. Glede na obrazloženo pravno stanje zadeve je zavrnitev tožnikovega odškodninskega zahtevka materialnopravno pravilna.
ZUN člen 82, 85. ZUPla člen 22, 23.ZUP člen 135, 242.
lokacijsko dovoljenje - ugotovitev dejanskega stanja
Navedba v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da dovoz na parceli investitork, na kateri se legalizira prizidek z gostinsko namembnostjo, ni urejen po dovozni poti, ki je v solasti tožnikov, ni v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ki predvideva dovoz na parcelo investitork prav po navedeni dovozni poti, zato dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Ker tožena stranka kršitve postopka na prvi stopnji (135. člen ZUP) ni odpravila, je tudi sama kršila pravila postopka (242. člen ZUP).
ZUP člen 116, 185, 222, 222/1, 222/3.URS člen 157.
upravni spor - sodno varstvo v upravnem sporu - sklep o določitvi izvedenca
Zoper sklep o določitvi izvedenca po 185. členu ZUP ni predvideno sodno varstvo v upravnem sporu, pač pa pritožba prizadetih strank zoper odločbo o glavni stvari v denacionalizacijskem postopku.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba
Službovanje v JLA po njenem odhodu iz Slovenije praviloma res pomeni spremembo kraja bivanja, vendar mora biti dejansko stanje kljub temu pravilno ugotovljeno čas odhoda in razlogi za odhod iz Slovenije, razlogi za vrnitev ipd.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za pretrpljene telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev bodoče škode
Zgoraj navedene ugotovitve, ki so bile pravno relevantne za presojo spora na drugi stopnji, kažejo med drugim, da utegne iti tako pri telesnih bolečinah kot pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tudi za bodočo škodo, ki se pri obeh navedenih oblikah škode do neke mere prepletajo in ki jo je tožnik v tožbi tudi uveljavljal. Obstoječa škoda (po 200. členu ZOR) in istovrstna bodoča škoda (po 203. členu ZOR) pa predstavlja celoto, o kateri je možno po naravi stvari odločiti le skupaj to je istočasno, kar pomeni, da ni mogoče pravno zanesljivo zavrniti del odškodninskega zahtevka, dokler ni ugotovljen celoten obseg škode.
Če odpoved najema poslovnih prostorov, za katere obstoji najemna pogodba, ni izkazana s pravnomočno sodno odločbo, se šteje, da samostojni podjetnik izpolnjuje pogoj, da razpolaga s poslovnim prostorom za opravljanje dejavnosti.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po določbi drugega odstavka 21. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) je zoper pravnomočno sodbo delovnega sodišča, izdano na drugi stopnji, v premoženjskih sporih dovoljena revizija v primerih, ko jo dopušča zakon o pravdnem postopku. Po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT. V spornem primeru se z revizijo spodbija sodna odločba za znesek 53.308,00 SIT, zato revizija ni dovoljena.
kršitev določb pravdnega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - revizija
Sodišče druge stopnje lahko v primeru, ko tožnik pri delodajalcu ni ugovarjal zoper sklep prvostopnega organa, razveljavi prvostopno sodbo in zavrže tožbo le v primerih iz drugega in tretjega odstavka 369. člena ZPP, to je, če so podane kršitve iz 3., 11. ali 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Revident v reviziji ni izrecno uveljavljal in utemeljeval nobene od navedenih kršitev, kršitve 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP pa revizijsko sodišče po uradnem preizkusu ni ugotovilo (386. člen ZPP), zato je bila revizija kljub kršitvi drugega odstavka 369. člena ZPP zavrnjena.