ZDR (1990) člen 17, 17/1, 17/1-2, 18, 76, 80, 81. ZPP (1977) člen 351, 359.
delovno razmerje pri delodajalcih - delovno razmerje za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta v načelu velja le za en porodniški dopust (365 dni). Za nadaljevanje nadomeščanja ali zaradi drugih razlogov mora biti izveden nov postopek za sklenitev delovnega razmerja za določen čas.
Iz pogodbe o zaposlitvi mora biti razvidna prava volja strank o tem, za koliko časa sklepata delovno razmerje za določen čas. Iz pogodbe in dogovora strank delovnega razmerja mora biti tudi razvidno, kaj pomeni, da delavec sklepa delovno razmerje za čas do vrnitve delavke s porodniškega dopusta.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki je izdan skupaj s sklepom o razporeditvi, za primer, če delavec ne bo nastopil dela po sklepu o razporeditvi, ni nezakonit samo zato, ker je izdan skupaj s sklepom o razporeditvi, to je pred nastopom razloga za prenehanje delovnega razmerja.
izredna pravna sredstva - revizija - rok za vložitev revizije
Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP je zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji, dopustno vložiti revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Po prvem odstavku 113. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče. Tožnikovemu pooblaščencu je bila vročena sodba sodišča druge stopnje dne 24.3.1997, zato je tožniku s prvim naslednjim dnem začel teči za vložitev revizije tridesetdnevni rok, ki se je iztekel dne 23.4.1997. Ker je bila revizija vložena šele 24.4.1997, torej po preteku zakonitega roka za njeno vložitev, jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavrglo kot prepozno in je ni obravnavalo.
izredna pravna sredstva - revizija - rok za vložitev revizije
Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dopustno vložiti revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Po prvem odstavku 113. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče. Tožnikovemu pooblaščencu je bila vročena sodba sodišča druge stopnje dne 14.3.1997, s prvim naslednjim dnem mu je začel teči za vložitev revizije tridesetdnevni rok, ki se je iztekel skladno določilu četrtega odstavka 112. člena ZPP14.4.1997. Ker je bila revizija vložena šele 17.4.1997 torej po preteku zakonitega roka za njeno vložitev, jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavrglo kot prepozno in je ni obravnavalo.
Revizija sicer navaja, da bi se lahko tudi za dopolnitev pritožbe analogno uporabljale določbe tretjih odstavkov 351. člena in 359. člena ZPP, vendar po mnenju revizijskega sodišča to ni mogoče.
Določba 351. člena je izjema, ki jo zakon določa zato, ker v pritožbi manjka bistven element - podpis, brez katerega pritožbe sploh ni mogoče obravnavati, v drugem primeru, pri določbi 359. člena, pa gre za odgovor na pritožbo. Vložitev tega nima procesnih posledic kot vložitev pritožbe in tudi ni vezana na prekluziven zakonski rok. Rok, v katerem se lahko vloži odgovor na pritožbo, je zato lahko podaljšljiv. Prav zaradi siceršnje strogosti pritožbenih rokov in celotnega postopka s pritožbo, pa je zaradi enotne uporabe predpisov potrebno, da je določeno tudi, kaj je z odgovorom na pritožbo, ki je vložen po določenem roku. Zakon samo v zvezi z odgovorom ureja tako situacijo, ki pa ni primerna za analogno uporabo glede pritožbe.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja
Ker je tožena stranka pri ugotavljanju disciplinske kršitve in izreku disciplinskega ukrepa uporabila neposredno zakon, kar ni v skladu z določbo 2. odstavka 58. člena ZDR, saj ta določa, da se s kolektivno pogodbo natančno določijo okoliščine in pogoji, pod katerimi se kršitve iz prvega odstavka tega člena štejejo za hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, je pravilen zaključek sodišča v izpodbijani sodbi, da je tak izrek disciplinskega ukrepa nazakonit. Hujše kršitve delovne obveznosti namreč s prvim odstavkom 58. člena še niso določene, saj določajo samo, na kaj se kršitve, ki jih organizacija mora določiti, lahko nanašajo. Neposredna uporaba zakonskih določb, brez določitev okoliščin in pogojev, pod katerimi določena dejanja ali opustitve predstavljajo možne disciplinske kršitve, ki se sicer nanašajo na možnosti, naštete v zakonu, zato ni možna.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - odpravnina
Delavcu, ki je bil dan na razpolago od 1.1.1991 in kot tak dobival nadomestilo po 58. čl. Zakona o delavcih v državnih organih, je bila zagotovljena pravica iz 21. čl. ZTPDR oziroma iz 35. čl. ZDR, ne pripada odpravnina, ki jo urejajo spremembe ZDR (Ur. l. RS, št. 5/91).
ZDR (1990) člen 36, 36f. ZTPDR člen 15, 19, 20. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev
Toženčevi reviziji je revizijsko sodišče ugodilo, ker ni bilo dovolj razčiščeno vprašanje, ali je šlo za razporeditev v pravem pomenu te besede, ali pa so odšle tožnice k novemu delodajalcu po lastni odločitvi in so delovno razmerje sklenile na novo. Zato je sodbi nižjih sodišč razveljavilo.
ZDR 1990 člen 135. ZDSS člen 23. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev
Reviziji tožnice je bilo ugodeno in obe sodbi razveljavljeni, ker se je organizacija po ustanovitveni pogodbi zavezala prevzeti vse delavce prejšnjega delodajalca v delovno razmerje, ugotovljeno pa je bilo, da je tožnica v organizaciji, ki je bila prvotno poslovna enota prejšnjega delodajalca, ves čas delala, ter je tudi organizacija, ki jo je po omenjeni pogodbi prevzela štela, da njeno delovno razmerje pri obeh delodajalcih ni bilo prekinjeno. Reorganizacija podjetja ni vplivala na delovno razmerje tožnice.
delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - vsebina obveznosti delodajalca v dokončnem sklepu
Pod izrazom "obveznosti" je treba razumeti tiste obveznosti, ki sta jih kot zakoniti sestavni del dokončnega sklepa opredelili in sprejeli obe stranki. Na podlagi soglasja tožnikom izdane dokončne odločbe tožene stranke vsebujejo vse elemente pogodbe, s katero so stranke določile vsebino obveznosti tožene stranke (smiselno določilu 26. člena Zakona o obligacijskih razmerjih).
ZPP nikjer ne določa, da je treba po razveljavitvi odločitve sodišča prve stopnje ponovno opredeljeno zahtevati povrnitev stroškov.
V primeru, ko sodišče v svoji končni odločbi ne odloči o stroškovnem zahtevku, o katerem bi moralo odločiti, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodne odločbe predlaga, naj se ta dopolni s sklepom (1. odst. 339 čl. in 4.odst. 340 čl. ZPP).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - odškodnina za telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, strah ter skaženost - povrnitev bodoče škode - odškodnina za posebno hud primer - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - kriteriji za odmero odškodnine
Pri odločitvi o višini odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode mora namreč sodišče, če naj pravilno uporabi materialno pravo (200. in 203. člen ZOR), ne le individualizirati zadoščenje, ki naj bi ga pomenila odškodnina, marveč ga tudi razvrstiti v nujne okvire, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje in po drugi strani prisojene odškodnine v državi, katere sodišče odloča. Odškodnine o katerih je beseda, se po višini oblikujejo različno v različnih državah, pač odvisno od ekonomskih oziroma gospodarskih razmer, življenjskega standarda, pravne razvitosti in usmerjenosti, občutka za človekove dobrine in podobno. Tako izoblikovane odškodnine so seveda s povratnim učinkom napotilo oškodovancem za sestavljanje tožbenih zahtevkov in po drugi strani zagotovilo, da bodo enako obravnavani pred sodiščem. Ko sta nižji sodišči nadrobno ugotovili relevantna dejstva, povezana z intenzivnostjo in trajanjem pretrpljenih in bodočih telesnih in duševnih bolečin in strahu, jima je to omogočilo nujno potrebno individualizacijo odškodnin. Pri tem sta se v celoti prilagodili omenjenim širšim okvirom odškodnin, ki jih naša sodišča prisojajo v podobnih primerih. Odškodnina naj pomeni, ker pač negmotne škode ni mogoče odpraviti ali reparirati, sredstvo, ki naj omili duševno trpljenje, zadoščenje, ki naj približa oškodovanca k čustvenemu, duševnemu ravnotežju, ki je bilo s poškodbo porušeno.
ZPP (1977) člen 250, 261, 261/1, 261/2, 365, 365/2, 385, 385/3.ZOR člen 200, 200/1.
izvedenci - postavitev novega izvedenca - pritožba - meje preizkusa sodbe prve stopnje - pritožbeni razlogi - revizija - dovoljenost revizije - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - odškodnina za telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ter strah
Vloga stranke v postopku do izdaje sodbe je drugačna kot v pritožbenem postopku. Za slednjega pa velja tudi temeljno pravilo, da sodišče odloča v mejah zahtevkov, kar je izpeljano med drugim v določbi drugega odstavka 365. člena ZPP, po kateri preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Tako se stranka v njej ni upravičena sklicevati na svoje prejšnje vloge, ki niso mogle biti namenjene graji napak sodišča glede ugotovitve dejanskih okoliščin. Pa tudi sicer iz razlogov ekonomičnosti postopka in konsistentnosti pravdnih dejanj strank ne gre, da bi se stranka le sklicevala na svoja prejšnja stališča, saj mora procesne napake zvečine izrecno grajati, če naj uspe s pritožbo.
Kar zadeva vprašanje, ali niz ugotovljenih dejstev pomeni pravno relevantno vzročno zvezo (kar edino je lahko predmet revizijskega postopka, saj sodi ugotavljanje posameznih elementov v ugotavljanje pravno relevantnega dejanskega stanja, ki pa ne more biti predmet revizijskega presojanja - tretji odstavek 385. člena ZPP), tudi ni videti vrzeli v sklepanju nižjih sodišč.
Ob ugotovitvi, da je toženka izvedla sporni posek na svojem zemljišču, pa seveda ni mogoče govoriti o nastanku odškodninskega delikta, saj nobeden od pogojev za njegov nastanek (nastanek škode, ki izvira iz nedopustnega ravnanja, vzročna zveza in odgovornost povzročitelja) ni podan.
Navedbe toženca, da je bila vrnitev posojila dogovorjena s tem, da ji bo popravil streho, ni mogoče šteti za nadomestitev prejšnje obveznosti z novo obligacijo, oz. s pogodbo o delu, kot meni toženec. Za novacijo obveznosti morata biti izpolnjena dva temeljna pogoja (1. odstavek 348. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR):
- da mora imeti nova obveznost drugačno pravno podlago in drugačen predmet,
- da obstaja soglasje subjektov obstoječe obveznosti, da to obveznost zamenjata z novo. Pri tem pa še velja, da v primeru, če pogodbeni stranki nista izrecno izrazili, naj dotedanja obveznost ugasne, ta ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove (349. člen ZOR).
Že iz zgoraj omenjene navedbe toženca, ki jo je sodišče prve stopnje povzelo iz trditev odgovora na tožbo in toženčevega zaslišanja, izhaja, da navedena pogoja za prenovitev obveznosti nista izpolnjena. Izkazuje le, da sta se stranki dogovarjali o načinu izpolnitve prvotne obveznosti oziroma o nadomestni izpolnitvi prvotne obveznosti (308. člen ZOR), kar pa je za obstoj obveznosti iz posojilne pogodbe brez pomena, saj toženec s popravilom strehe tudi po več letih ni niti začel.
Če o valuti vrnitve ni bilo drugačnega dogovora (nasprotnega toženec ni dokazal), bi moral toženec vrniti tožnici devizni znesek (562. člen ZOR). Ker pa izpolnitve obveznosti ni mogoče sodno uveljavljati v tuji valuti (to prepoveduje 71. člen Zakona o Banki Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91), mu je sodišče naložilo vrnitev deviznega posojila v domačem denarju po tečaju na dan plačila (5. člen Zakona o deviznem poslovanju - Uradni list RS, št. 1/91).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter strah - bodoča škoda - zavarovalna vsota
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strah.
Pri novi razdelitvi zemljišč lahko komasacijski udeleženec uspešno uveljavlja le ugovore v okviru zakonskih meril, določenih za novo razdelitev, tj. da se mu dodeli čimbolj zaokroženo zemljišče, približno enake površine in enake vrednosti, z upoštevanjem zgornje meje dopustnega odstopanja glede površine in vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem.