TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Navedbe toženca, da je bila vrnitev posojila dogovorjena s tem, da ji bo popravil streho, ni mogoče šteti za nadomestitev prejšnje obveznosti z novo obligacijo, oz. s pogodbo o delu, kot meni toženec. Za novacijo obveznosti morata biti izpolnjena dva temeljna pogoja (1. odstavek 348. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR):

- da mora imeti nova obveznost drugačno pravno podlago in drugačen predmet,

- da obstaja soglasje subjektov obstoječe obveznosti, da to obveznost zamenjata z novo. Pri tem pa še velja, da v primeru, če pogodbeni stranki nista izrecno izrazili, naj dotedanja obveznost ugasne, ta ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove (349. člen ZOR).

Že iz zgoraj omenjene navedbe toženca, ki jo je sodišče prve stopnje povzelo iz trditev odgovora na tožbo in toženčevega zaslišanja, izhaja, da navedena pogoja za prenovitev obveznosti nista izpolnjena. Izkazuje le, da sta se stranki dogovarjali o načinu izpolnitve prvotne obveznosti oziroma o nadomestni izpolnitvi prvotne obveznosti (308. člen ZOR), kar pa je za obstoj obveznosti iz posojilne pogodbe brez pomena, saj toženec s popravilom strehe tudi po več letih ni niti začel.

Če o valuti vrnitve ni bilo drugačnega dogovora (nasprotnega toženec ni dokazal), bi moral toženec vrniti tožnici devizni znesek (562. člen ZOR). Ker pa izpolnitve obveznosti ni mogoče sodno uveljavljati v tuji valuti (to prepoveduje 71. člen Zakona o Banki Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91), mu je sodišče naložilo vrnitev deviznega posojila v domačem denarju po tečaju na dan plačila (5. člen Zakona o deviznem poslovanju - Uradni list RS, št. 1/91).