USTAVA SFRJ, člen 208, 208/1. ZOR člen 192, 192/1, 200, 203.
povrnitev negmotne škode - deljena odgovornost - denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode - odgovornost države - prehod čez državno mejo
Ni utemeljeno revizijsko sklicevanje na "Pravilo granične službe", ki ga je izdal zvezni sekretar za ljudsko obrambo 15.4.1976. Izdal ga je sicer po pooblastilu iz zakona o ljudski obrambi, vendar predpis ni bil objavljen. Izdan je bil kot vojaška tajnost in interno. Ker ni bil objavljen, tudi ni začel veljati (prvi odstavek 208. člena ustave SFRJ, Ur. list SFRJ, št. 9/74). Tako ga v tu obravnavanem odškodninskem razmerju ni mogoče uporabiti kot pozitivno pravo, kar zadeva tožnikov soprispevek k nastanku škode (prvi odstavek 192.
člena ZOR). Lahko pa se uporabi ob presoji ravnanja vojaške osebe, za katere ravnanje odgovarja država (prvi odstavek 199. člena ustave SFRJ), vendar le, če ni v nasprotju s takratno pozitivno zakonodajo, med drugim s takrat veljavnim zakonom o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu (Ur. list SFRJ, št. 34/79, 56/80 in 53/85 - ZPDMG).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - višina kupnine za stanovanje
Kadar je na revizijski stopnji le spor o višini kupnine za stanovanje prodano po določbah 117 - 120 SZ, se dovoljenost revizije presoja glede na višino še spornega zneska (382/2 ZPP).
Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 138, 138/1, 141, 141/5, 154.
uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti - kazniva dejanja zoper javni red in mir - mnogota - kaznivo dejanje komplota
Čeprav ZKLD ni izključeval protipravnosti za primere, ko je bila oseba, ki je storilcu pomagala po storitvi kaznivega dejanja, njegov zakonec ali v krvnem sorodstvu v ravni črti ali v stranski črti do drugega kolena, se je lahko uporabljalo pravno pravilo 5.odst. 141. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki je izključevalo kaznivost takega pomagača.
Pri zločinu mnogote zbiranje skupine ni bilo nujno organizirano, do njega je prišlo lahko tudi spontano ob trenutni odločitvi naključno zbranih oseb, ki jih je enak motiv spodbudil k nasilju.
Iz obrazložitve je razvidno, da so se obiskovalci prireditve zaradi nasilja skupine, v kateri sta bila tudi obs., razbežali in so ostali le enako misleči razgrajači, zato je lahko prišlo do uskladitve volje oz. dogovora na sicer za komplot nenavaden, javen, demonstrativen način.
Čeprav je tožeča stranka s tožbo uveljavljala tolarsko vrednost tuje valute, je to denarna terjatev (zato ni potrebno posebej navajati vrednosti spornega predmeta - drugi odstavek 186. člena ZPP, kot je to storil tožnik z njeno navedbo 78.500 SIT). Pri tako oblikovanih tožbenih zahtevkih je za presojo dovoljenosti revizije potrebno ugotoviti vrednost denarnega zneska po tečaju na dan vložitve tožbe in ne po kakšnem poznejšem (na primer na dan izdaje sodbe, na dan, ko mora biti plačilo opravljeno, na dan dejanskega plačila ipd.).
Spreminjanje vrednosti denarja v razmerju do tuje valute ne vpliva na dovoljenost revizije, za katero je bistvena vrednost spornega predmeta ob vložitvi tožbe (razlog iz drugega odstavka 40. člena ZPP).
Glede na že izdano oprostilno sodbo vrhovnega sodišča, s katero so bili oproščeni E.L., F.R., J.H., M.K. in J.Z., ki so bili obsojeni z isto izpodbijano sodbo Vojaškega sodišča v Zagrebu kot obsojenec, je torej krivdorek za obs. V.B. v nasprotju z omenjeno oprostilno sodbo, saj se mu očita opustitev prijave za dejanja, za katera je vrhovno sodišče ugotovilo, da nimajo znakov kaznivega dejanja.
Moti se revizija v stališču, da za priposestvovanje ni dovolj posredna posest. Zakon namreč ne nudi opore za takšno stališče. Ko obravnava priposestvovanje kot enega izmed načinov pridobitve lastninske pravice po samem zakonu (prvi odstavek 20. člena ZTLR), določa, da dobroverni posestnik nepremične stvari na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi na njej lastninsko pravico s priposestvovanjem (četrti odstavek 28. člena ZTLR), definicijo posesti in s tem posestnika, ki izvaja posest, pa podaja v 70. členu ZTLR, ki določa, da ima posest stvari tako tisti, ki ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo (neposredna posest - prvi odstavek) kakor tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, kateremu je iz naslova užitka, stanovanjske pogodbe, zakupa, shranjevanja, posodbe ali iz kakšnega drugega pravnega posla dal stvar v neposredno posest (posredna posest - drugi odstavek). V obeh primerih gre za posest in v obeh primerih so z njima povezani enaki pravni učinki. Tako tudi zakonska določba o dobroverni posesti ne razlikuje med eno in drugo vrsto posesti (drugi odstavek 72. člena ZTLR).
Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 354. člena ZPP je podana samo takrat, kadar sodišče v nasprotju z določbami ZPP zavrne zahtevo stranke, da bi v postopku uporabljala svoj jezik, stranka pa se je zaradi tega pritožila.
Okoliščina, da iz zapisnika o glavni obravnavi ne izhaja, da je sodišče toženo stranko opozorilo na pravice, ki jih ji nudi ZPP glede uporabe jezika, je kršitev 2. odst. 102. člena ZPP. Kot takšna pa bi lahko bila samo relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP pod predpostavko, da je vplivala oziroma mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
povzročitev škode - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - alternativna vzročnost - revizija - odločanje v mejah revizijskih razlogov
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP) izhaja, da sta bila toženca v kazenskem postopku spoznana za kriva storitve kaznivega dejanja sodelovanja v pretepu, v katerem je bil tožnik dne 28.9.1985 hudo telesno poškodovan. Toženca sta bila med seboj povezana in sta nastopala družno. V gostilno F. K. sta v večernih urah prišla skupaj in se tam s tožnikom in F. H. najprej zapletla v verbalni konflikt kasneje pa tožnika in F. H. tudi fizično napadla. Po končanem fizičnem napadu, ki je imel za posledico hude telesne poškodbe tožnika, sta se skupaj odpeljala z N. osebnim avtomobilom.
Ob upoštevanju navedenih dejanskih ugotovitev je tudi po presoji revizijskega sodišča glede vprašanja odškodninske odgovornosti toženih strank materialno pravo pravilno uporabljeno. Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno (1. odstavek 206.člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
Revizija sicer utemeljeno zatrjuje, da ni gotovo, kdo izmed obeh tožencev je povzročil škodo in vztraja pri trditvi, da je potem edino logično, da se je tožnik v pretepu poškodoval sam, vendar pa pri tem prezre, da je bilo v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje z gotovostjo ugotovljeno, da je tožeči stranki škoda nastala zaradi ravnanja enega izmed določenega kroga ljudi in sicer z ravnanjem (vsaj) enega od tožencev. Zato je odločitev sodišč o solidarni odgovornosti obeh tožencev na podlagi določbe 206. člena ZOR, ki je vpeljal alternativno vzročnost, materialnopravno pravilna.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo stanovanja - cena stanovanja - oblikovanje cene - pogodbena cena - dodatni popust
Po določbah 117. do 120. člena stanovanjskega zakona ima prejšnji imetnik stanovanjske pravice sicer pravico do popusta in drugih ugodnosti, vendar pa ni izključeno, da se kupoprodajna cena formira tudi drugače.
ZOR člen 190, 185, 185/1, 186, 189, 189/2. ZDP (1985) člen 17.
povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina - popolna odškodnina - določitev višine gmotne škode v tuji valuti - zapadlost odškodninske obveznosti
Kadar je oškodovančev gmotni položaj dovolj varovan, ker je njegova denarna terjatev za premoženjsko škodo v skladu z zakonom dovoljeno izražena v tuji valuti, je s tem ustrežena načelu o popolni odškodnini iz 190. člena ZOR. Tožnica je kot tuja državljanka za tim. tožnika na svojem v Nemčiji registriranem osebnem avtomobilu od zavarovalnice dovoljeno zahtevala plačilo v tuji valuti. Ker je znesek opredelila glede na razmere v času nastanka škode, v obravnavanem primeru ne pride v poštev uporaba 2. odstavka 189. člena ZOR o odmeri gmotne škode po cenah ob izdaji sodne odločbe. Namen tudi te zakonske določbe je v vzpostavitvi takega oškodovančevega gmotnega položaja, kot ga je imel pred škodnim dogodkom, ta namen pa je dovoljenim izkazom vrednosti v tuji valuti že dosežen. Posledično tudi ne pride v poštev uporaba na tej določbi utemeljene sodne prakse o pričetku teka zamudnih obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pač pa uporaba 186. člena ZOR, po kateri se odškodninska obveznost šteje od trenutka nastanka škode.
pravne podlage za pridobitev lastninske pravice pred uveljavitvijo ZTLR - gradnja na tujem svetu
Tožnica ni dokazala obstoja zatrjevanje okoli leta 1938 sklenjene darilne ali kupne pogodbe za sporno zemljišče. Posebnih okoliščin za pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu ni niti zatrjevala. Po odstranitvi nedokončane lesene brunarice okoli leta 1960 ni dokazala izvrševanja posesti na zemljišču. Ker ni dokazala nobene pravne podlage za pridobitev lastninske pravice, sta bili odločitvi prvega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka in pritožbenega sodišča o zavrnitvi tožničine pritožbe materialnopravno pravilni.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delež zakonca - merila za ugotavljanje deleža
Opredelitev tožničinega prispevka k pridobivanju skupnega premoženja s 3/10 in posledično revidentovega s 7/10 predstavlja ob ugotovljeni dejanski podlagi o različni obliki dela in prizadevanj zakoncev pravilno uporabo materialnega prava iz 2. odstavka 59. člena ZZZDR.
ZKZ člen 11. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote Radovljica člen 28.
lokacijsko dovoljenje - kmetijska zemljišča prvega območja - sprememba namembnosti rabe
Ni pravne podlage za izdajo lokacijskega dovoljenja za vrtno lopo na zemljišču, ki je po srednjeročnem družbenem planu opredeljeno kot kmetijsko zemljišče prvega območja III. kategorije in po izvedbenem aktu ni dovoljena sprememba namembnosti rabe za kmetijsko dejavnost.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - nemožnost izpolnitve za katero dolžnik ne odgovarja - neveljavnost pogodb - razveljavitev neveljavnih pravnih poslov s sodno odločbo - vračilo kupnine
Če je zaradi nezmožnosti izpolnitve obveznosti tožene stranke prodajna pogodba prenehala veljati, lahko tožeča stranka, ki je svojo obveznost iz pogodbe že izpolnila, zahteva vrnitev kupnine, ki jo je tožena stranka neupravičeno pridobila.
Revizijska izvajanja o tem, da prodajna pogodba še velja, ker je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe, so zmotna, saj neveljavnega pravnega posla s sodbo ni mogoče in ni treba razveljaviti.
Stranka v postopku za odložitev izvršbe po 17. členu ZUS ne more uspeti, če k zahtevi ne predloži tudi dokaza, da ji bo z izvršitvijo odločbe prizadejana težko popravljiva škoda.
Če iz zaplembne odločbe izhaja pristojnostni dejanski stan, ki je po Odloku AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno lastnino, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, predstavljal pravno podlago za to, da je o zaplembi odločal upravni organ v upravnem postopku, stranka ne more uspeti s predlogom, da se zaplembna odločba izreče za nično iz razloga, ker je ni izdal pristojni organ in to tudi ne v primeru, če je bilo dejansko stanje glede okoliščin, ki vplivajo na pristojnost organa, napačno ugotovljeno.
Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 16a, 16a/1, 16a/2.
prometni davek - promet proizvodov, ki niso namenjeni za končno potrošnjo - storitvena dejavnost - fotokopiranje
Davčni zavezanec, ki opravlja fotokopiranje - izdelovanje izvirnega besedila ali slike in ni registriran za tiskarsko dejavnost, je dolžan plačati prometni davek od prometa storitev, ne pa od prometa proizvodov.
Po določbi 3. člena Zakona o dedovanju kmetij iz leta 1973 in novele iz leta 1986 je kmetija tista kmetijska in gospodarska enota, ki zagotavlja ali bi lahko zagotavljala lastniku s kmetijsko dejavnostjo primerno ekonomsko varnost ter se pri tem šteje, da je ta varnost zagotovljena, če na kmetijskih zemljiščih in v gozdu skupaj dosega minimalni katastrski dohodek. Po določbah Zakona o dedovanju kmetij iz leta 1973/86 pa se zaključi dedovanje zaščitenih kmetij, ki so bile določene po teh predpisih, če je bilo dedovanje uvedeno pred uveljavitvijo (s trenutkom smrti) novega Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Ur.l. RS, št. 70/95 - 26. člen tega zakona). Sodišče (zapuščinsko) prekine postopek, katerega predmet je kmetija, dokler o njenem statusu ni pravnomočno odločeno v skladu s prejšnjim Zakonom o dedovanju kmetij iz leta 1973/86.
varstvo lastninske pravice - tožba na vrnitev stvari - vznemirjanje - imisije - negatorna tožba
Tožnikovi objekti ne segajo preko mejne linije, garaža pa je bila zgrajena z ustreznimi soglasji, pri čemer ni pomembno, ali se dokumentacija glasi na ime toženca ali na ime njegovih pravnih prednikov. Zato tožba na vrnitev stvari po določilu 37. člena Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št.6/80 do 36/90) ne pride v poštev, za uspešno imisijsko tožbo po 5. in 42. členu ZTLR pa tožnik že v tožbi ni navedel konkretnih dejstev in dokazov.