To, da se po preteku roka 15 dni pisanje pusti v strankinem hišnem predalčniku, je namenjeno zgolj večji možnosti dejanske seznanitve stranke s pisanjem.
ZPP člen 8.. ZDR-1 člen 17, 17/3, 18, 200, 200/1, 200/2, 200/3.. ZDR člen 11, 11/1.
zavrženje tožbe - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - potek roka
Dokler (delovno) razmerje še traja, delavec lahko na podlagi tretjega odstavka 17. člena in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje preneha, pa lahko tožnik uveljavlja sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik ta rok zamudil.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je tožnica 13. 12. 2016 in 19. 12. 2016 direktorici tožene stranke sama predlagala spremembo zaposlitve, da je 21. 12. 2016 pisno izjavila, da pristaja na sporazumni dogovor o premestitvi na delovno mesto "diplomirana medicinska sestra - operacijska medicinska sestra" in da sta se stranki v sporazumu o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 10. 2018 dogovorili o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 12. 2016, in ne tiste z dne 28. 12. 2015, pravilno zaključilo, da sta imeli stranki v decembru 2016 voljo za spremembo tožničinega delovnega mesta in da sta s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 12. 2016 izrazili voljo, da ta pogodba nadomesti predhodno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 12. 2015.
vpis maksimalne hipoteke v zemljiško knjigo - začetek stečaja - prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice
Določba 298.a člena ZFPPPIPP podaljšuje položaj hipotekarnih upnikov in vzpostavlja fikcijo prijave hipoteke ter terjatve v stečajnem postopku, zaradi česar hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo. To pomeni, da četudi upnik ni prijavil ločitvene pravice na nepremičninah, kar naj bi izhajalo iz prijave terjatve upnika in končnega seznama preizkušenih terjatev in se sklicuje dolžnik v pritožbi, sodišče ne razveljavi opravljenih izvršilnih dejanj, kar zasleduje dolžnik.
ZPP člen 3, 3/3, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 150, 179.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Z navedbami, da stroj, na katerem se je poškodoval tožnik, sam zase ni nevarna stvar, temveč je tak postal zaradi okoliščin, ki jih je krivdno povzročil izključno tožnik sam s svojim ravnanjem, tožena stranka dejansko uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - pravilna odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta
Prav ima pritožba, da pritožbeno sporni znesek ni 44.168,97 EUR kolikor je tudi celotna vrednosti spornega predmeta, saj je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 5. 3. 2021 delno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Vendar je s strani sodišča prve stopnje odmerjena sodna taksa v znesku 939,00 EUR kljub temu pravilna, saj znaša sodna taksa za pritožbeni postopek v skladu s tarifno št. 1121 ZST-1 ter v povezavi s tabelo iz 16. člena ZST-1 pri vrednosti spornega predmeta do 45.000,00 EUR – 939,00 EUR (ali 3 x 313,00 EUR).
Sodišče prve stopnje je pri vseh stroških, ki jih je kot za pravdo potrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP) priznalo toženki, pravilno upoštevalo vrednost odvetniške točke 0,60 EUR, kot je veljala v času odločanja sodišča. Šele takrat je namreč nastala terjatev za povrnitev stroškov postopka.
Pritožbeno izpodbijani sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo izvršilni postopek zoper njega ustavil. Dolžnikov pravni položaj se z odločbo pritožbenega sodišča ne more izboljšati, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tovrstno odločitev.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 112, 114, 115, 116, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 1, 1/1, 2, 2/1, 30.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved - posebno varstvo pred odpovedjo - sodna razveza - denarno povračilo
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil dejanski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi nekaterim zaposlenim, med njimi tudi tožnici, nezadovoljstvo zakonite zastopnice z njihovim delom in da je bila zasledovanju tega cilja, prilagojena tudi sprememba sistemizacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046674
ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - povečanje vrednosti nepremičnine - obogatitveni princip - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - obseg in deleži na skupnem premoženju - nepremičnina - osebno vozilo - določitev deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - izpodbijanje domneve o enakih deležih - vrednost vlaganj - dokazni postopek - dokaz z izvedencem - pravica do izjave - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Pojmovno je izključeno, da bi bil del osebnega vozila posebno premoženje enega od zakoncev, del pa bi bil skupen. Tako kot na vsem skupnem premoženju, je tudi na avtu oz. na kupnini, prejeti zanj, delež vsakega od zakoncev enak.
Predmet skupnega premoženja je vrednost vlaganj oziroma terjatev do posebnega premoženja toženca, če ta vrednost ustreza povečani vrednosti toženčeve nepremičnine.
ZDR-1 člen 111, 111/1, 111/1-3, 111/1-8, 111/2.. OZ člen 18, 18/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved delavca - trpinčenje na delovnem mestu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena
Pritožba utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba glede odločilnega dejstva (obstoja soglasja strank za spremembo pogodbe o zaposlitvi) nima jasnih razlogov, oziroma so ti med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve sodbe (podobno kot v prvi sodbi) zaključilo, da se je tožnik z razporeditvami na različna delovna mesta očitno strinjal, saj vse do poziva na izpolnitev obveznosti z dne 14. 12. 2016 kljub dolgoletnemu opravljanju dela servisnega sprejemnika glede vrste dela in višine plače ni imel nobenih pripomb, v 11. točki obrazložitve sodbe pa je obstoj zakonitega razloga za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 utemeljilo zgolj z ugotovitvijo, da tožnik po stališču pritožbenega sodišča soglasja k znižanju plače ni podal. Povzeti razlogi v 10. in 11. točki obrazložitve sodbe so med seboj deloma v nasprotju, poleg tega pa pritožba utemeljeno opozarja, da takšno stališče v sodbi in sklepu pritožbenega sodišča Pdp 461/2019 ni bilo zavzeto.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - roki za uveljavitev zahteve za razveljavitev - razlogi za razveljavitev - odprava napak - napaka pri vročanju - sodna poravnava kot izvršilni naslov - pravnomočnost sodne poravnave - izvršljivost sodne poravnave - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem
Razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namenjena odpravi napak, ko sodišče spregleda, da je bila vložena pritožba, da je prišlo do napake pri vročanju, da še ni potekel rok za prostovoljno izpolnitev in podobno. Tožnik svojega predloga za razveljavitev klavzule izvršljivosti ne utemeljuje s trditvijo, da sodna poravnava še ni izvršljiva, ker niso potekli roki, ki so bili dogovorjeni za izpolnitev posamezne obveznosti, ampak v predlogu trdi, da je ni mogoče izvršiti, trdi pa tudi, da je nična in da je nastopilo zastaranje. To pa je povsem nekaj drugega. Tudi v primeru, da to drži, takih pomanjkljivosti ni mogoče sanirati z razveljavitvijo klavzule izvršljivosti.
uporaba tujega prava - zakonske zamudne obresti - italijansko pravo - italijansko procesno pravo - odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je glede glavnice in stroškov sklep o izvršbi identičen s prvim odstavkom izreka sodbe (VII. točka izreka sodbe). S slednjim je bilo dolžniku naloženo plačilo glavnice z obrestmi po zakoniti obrestni meri od 21. 3. 2017 dalje do celotnega plačila. Pravilno je povzelo stališče upnika, da so se po sodbi računale zamudne obresti na podlagi četrtega stavka 1284. člena CC, ki določa za primer, ko stranke niso ugotovile (določile) obrestne mere, je od trenutka, ko je sprožen sodni postopek (vložen sodni zahtevek), obrestna mera enaka kot mera na podlagi specialne zakonodaje, ki se nanaša na zamude pri plačilu v komercialnih transakcijah.
Zviševanje vrednosti vozila zaradi opravljenega tehničnega pregleda je zaradi boljše ocene stanja vozila in posledično manjše amortizacije utemeljeno in skladno s splošnimi pogoji.
Pravilna je odločitev o upoštevanju vrednosti rešenih delov v amortizirani višini na dan ugotavljanja višine škode (na dan izdelave ekspertize), saj gre za odločitev, ki je skladna s splošnimi pogoji.
Zavarovalne vrednosti vozila, od katere se odšteva amortizacija zaradi starosti, prevoženih kilometrov in splošnega stanja vozila po stanju vozila pred nesrečo, pravdni stranki nista z ničemer problematizirali oziroma je to vrednost ob sklicevanju na splošne pogoje izpostavljala celo sama toženka, zato je že na podlagi pravilne uporabe pogodbenega materialnega prava (splošnih pogojev) mogoč zaključek, da je vrednost vozila v času ugotavljanja škode (v času izdelave izvedenskega mnenja) enaka vrednosti v času nastanka škode.
Uporaba drugega odstavka 943. člena OZ je utemeljena le v primerih, ko zavarovalnica (izhajajoč iz standarda dobrega strokovnjaka) izkaže obstoj posebnih okoliščin, da škode ni bilo mogoče ugotoviti prej kot s posredovanjem izvedenca v pravdi. Gre za trditveno in dokazno breme toženke, ki ga toženka v konkretni pravdi ni zmogla.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048013
KZ-1 člen 54, 220, 220/1. ZKP člen 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. ZVOP-1 člen 74, 75, 76.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano kaznivo dejanje - denarna kazen - video posnetek kot dokaz - test sorazmernosti - pravica do zasebne lastnine - pravica do zasebnosti - video nadzor - javni kraj - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - načelo neposrednosti - pravica do obrambe - dokazni standard gotovosti
Video nadzor je pokrival točno določena parkirišča enote javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, obdolženec pa na takem javnem mestu ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti.
ZVOP-1 ni pravna podlaga za ukrepanje pri posegih v sfero zasebnosti v primeru, ko se posamezniki odločijo za video nadzor za domačo uporabo, tudi sicer pa sama kršitev ZVOP-1 ne vpliva na obdelavo tako pridobljenih dokazov v kazenskem postopku, saj je vrednostna ocena, ali se takšni posnetki lahko uporabijo kot dokaz, v domeni kazenskega sodišča.
Ni mogoče pričakovati ali celo zahtevati, da bo sodišče v odredbi izvedencu poimensko navedlo vsak dokument oziroma listino posebej in tudi kje točno se nahaja. Pogosto sodiščem to niti ne more biti znano in bo naloga izvedenca, da ugotovi obstoj relevantne dokumentacije in da jo pregleda.
Dokazni standard gotovosti se zahteva za celotno dokazno gradivo in ne le za posamezen dokaz. Zato izvedensko mnenje, ki je dano le na določeni stopnji verjetnosti, nikakor ni brez dokazne vrednosti oziroma teže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Toženka je tožniku odpoved podala iz poslovnega razloga, opredeljenega v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in sicer zaradi zaprtja igralnega salona A. S tem je prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi, saj, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (čemur tožnik niti ne oporeka), dela pomočnika vodje igralnega salona ni več potrebovala, ne v igralnem salonu A., ki ga je zaprla, ne v igralnem salonu E., v katerem je to delo (že ves čas) opravljal drug delavec B.B.
Toženak je dokazala, da je tožnik: - v obdobju najmanj od 16. 5. 2019 dalje na območju Policijske postaje K. bodisi od voznikov E. iz Severne Makedonije bodisi od partnerke L.L. tedensko prevzemal še neugotovljeno število potnih listin tujcev tretjih držav in nato na mejnem prehodu M. v potne listine, vedoč da tujci meje ne prehajajo, vtisnil vstopni in izstopni žig mejne kontrole mejnega prehoda N., nato pa tako žigosane potne listine bodisi sam bodisi preko L.L. izročil voznikom E., s čimer je bilo tujcem omogočeno, da lahko navidezno zakonito prebivajo na ozemlju Republike Slovenije in v drugih državah Schengenskega območja, ter - v obdobju najmanj od 16. 5. 2019 dalje kot višji policist vodja izmene na Postaji mejne policije M. po prejemu denarne nagrade od voznikov avtobusnega potniškega prometa E. v potne listine tujcev tretjih držav vtisnil vstopni in izstopni žig mejne kontrole M. ali N., kar je uradno dejanje, ki ga ne bi smel opraviti, ker tujci za prebivanje na območju Republike Slovenije ne izpolnjujejo pogojev, saj Schengenskega območja niso zapustili po poteku 90‑dnevnega prebivanja .Zato je izredna odpoved, podana iz razloga, določenega v 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zakonita.