ZVPot člen 23, 24. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/3, 253, 263/2. SPZ člen 128, 128/1.
pogodba o leasingu - finančni leasing - ničnost pogodbe - ugovor ničnosti - pogodbeni pogoj - nepošten pogodbeni pogoj - škoda - višina škode - compensatio lucri cum damno - pogodbena kazen
Tožena stranka ni podala navedb (in dokazov), s katerimi bi utemeljevala obstoj znatnega neravnotežja v pogodbenih položajih pravdnih strank ali kakšnih drugih okoliščin, na podlagi katerih bi utemeljevala nepoštenost pogodbenega pogoja in s tem njegovo ničnost. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke o ničnosti sporne pogodbe.
zavrženje tožbe - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - dvom o pravdni sposobnosti - dvom v procesno sposobnost stranke
Čeprav se pravdna sposobnost načeloma domneva in zato ni predmet posebnega dokazovanja in preverjanja, velja drugače, ko se med postopkom kažejo okoliščine, ki vzbujajo dvom v njen obstoj. V takšnih primerih mora sodišče s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna in v ta namen tudi izvajati dokaze.
kaznivo dejanje ropa - znaki kaznivega dejanja - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo
Prisiljenje kot sestavni del kaznivega dejanja ropa se med drugim lahko odraža tudi kot grožnja z neposrednim napadom na telo žrtve. V opisu kaznivega dejanja je tovrstno ravnanje obtoženega Ž. opredeljeno z očitkom, da je po tem, ko mu je na prvo zahtevo oškodovanka odgovorila, da mu ne bo izročila ničesar, stisnil pivsko pločevinko, ki jo je držal v roki in zagrozil, da jo bo s to pločevinko porezal (kar je v nadaljevanju tudi storil). Obtoženčeva grožnja je bila torej usmerjena zoper oškodovanko z jasno izraženim ciljem, da jo na ta način prisili k izročitvi njej lastnih predmetov in denarja, saj zgolj prvotna zahteva po tem ni zadoščala za dosego cilja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049813
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 402, 402/3, 437, 437/1. KZ-1 člen 197, 197/1.
šikaniranje na delovnem mestu - konkretizacija zakonskih znakov - ponižanost ali prestrašenost - čas storitve kaznivega dejanja
Po oceni pritožbenega sodišča je opis kaznivega dejanja glede časa storitve dovolj jasen in določen. Iz opisa kaznivega dejanja je namreč povsem jasno razvidno, da gre za dva ločena dogodka, kot to pravilno poudarja okrožna državna tožilka v pritožbi, ostale okoliščine v zvezi z dogodkoma pa bodo predmet nadaljnje obravnave.
ZPP člen 155, 155/1.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15.
odločitev o stroških postopka - potrebni stroški
Kot je to določeno v prvem odstavku 155. člena ZPP se upoštevajo samo tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. V predmetni zadevi je sicer tožnik res vložil večje število pripravljalnih vlog, vendar to še ne pomeni, da vloge z dne 27. 11. 2020, 1. 12. 2020, 17. 12. 2020 in 6. 1. 2021 niso bile potrebne.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 44, 45, 45/1, 49.
zdraviliško zdravljenje - neizpolnjevanje pogojev
Pri tožniku gre za vnetje sklepne ovojnice desne rame in kite supraspinatne mišice desnega ramena. Gre za funkcionalno prizadetost velikega sklepa, ki bi po mnenju izvedenca sicer opravičevala zdravljenje, če bi grozil nastanek mišičnih artrofij in kontraktura sklepa, vendar pa nikoli ni bilo dokazano ali potrjeno, da gre za degenerativni revmatizem iz 1. odstavka 45. člena POZZ. Torej eno od stanj, ki mora biti izpolnjeno, da je zdraviliško zdravljenje na stacionarni način dopustno priznati.
obročno plačilo denarne kazni - rok za vložitev predloga - prepozen predlog
Iz pravnomočne sodbe namreč izhaja, da je bil obsojenec dolžan plačati naloženo stransko denarno kazen v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe. Ker je ta postala pravnomočna 16. 7. 2020, bi obsojenec moral takšen predlog za obročno plačilo stranske denarne kazni sodišču prve stopnje predložiti najkasneje do poteka roka za plačilo, to je 15 dni po pravnomočnosti citirane sodbe, kar pa je storil šele 4. 10. 2020, torej po roku, ki ga določa drugi odstavek člena 47 KZ-1 za vložitev predloga za plačilo denarne kazni v obrokih.
Predmet odločitve sodišča je torej procesne narave, zaradi umika obtožnega predloga, in ne pomeni vsebinske presoje očitkov obdolžencu v opisu kaznivega dejanja. Zato tudi pritožbene navedbe obdolženca v tej smeri, ko vztraja pri svoji ovadbi in se v zvezi s tem sklicuje na lastno analizo dokumentov ter zahteva izvedbo dokaznih predlogov, ne morejo biti predmet presoje tega pritožbenega postopka.
zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - prepozna zahteva za varstvo zakonitosti - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - procesni rok - štetje roka
Pritožbeno sodišče pa ob tem še dodaja, da sicer res ZKP v 88. členu določa, da se roki, ki so določeni po mesecih, iztečejo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, vendar zagovornik prezre, da je potrebno v obravnavani zadevi, ko je šlo za specifično situacijo ustavitve teka procesnih rokov zaradi razglašene epidemije, smiselno upoštevati tudi določbe Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Te predstavljajo lex specialis pravila glede računanja rokov in v 83. členu posebej določajo, da v času poletnega poslovanja procesni roki ne tečejo. Tudi v takšni procesni situaciji pa se tek roka za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami, po izteku sodnih počitnic, nadaljuje in izteče do izteka treh mesecev, pri čemer je torej podaljšan za natančno časovno obdobje trajanja sodnih počitnic.
oseba z duševno motnjo - prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - trajanje prisilnega ukrepa
Odločitev sodišča prve stopnje o času trajanja ukrepa temelji tako na mnenju izvedenke, kot tudi lečeče zdravnice, zato sodišče druge stopnje v pravilnost te odločitve nima pomislekov.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392. KZ-1 člen 122, 122/1.
medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče na eni strani pritrjuje oškodovancu in pričama K. K. in M. L., kakšen je bil oškodovančev položaj ob košnji in da sta oba tudi lahko zaznala dogajanje ob cipresah, pri katerih naj bi stala obdolženka, nato pa v nadaljevanju brez poglobljene in logične dokazne ocene vseh v tem delu izvedenih dokazov, brez potrebne utemeljitve in prepričljivih razlogov pritrdi obdolženkinemu zagovoru in pričama R. Č. in M.H., ki sta sicer potrdila le verbalni konflikt med obdolženko in oškodovancem ter njegovim sinom K. K.ostalega dogajanja pa nista zaznala, ker sta bila v kuhinji obdolženkine hiše. Take navedbe pritožbe pa presegajo polje ugotavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar na načelni ravni sicer uveljavlja pritožba in pomenijo po prepričanju pritožbenega sodišča uveljavljanje pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP.
izločitev dokazov - zaslišanje obdolženca v preiskavi - zaslišanje obdolženca kot priče
Pravnomočna odločitev o tem, da je treba zapisnik o zaslišanju L. P. v preiskavi kot priče z dne 20. 6. 2020 iz spisa izločiti, ker se je njegov takratni status priče z vložitvijo obtožnice spremenil v status obdolženca, je torej narekovala prvostopenjskemu senatu edino možno in zakonito odločitev, to je odločitev, da iz spisa izloči še zapisnik o zvočnem posnetku in prepis zvočnega posnetka njegovega zaslišanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049811
KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - lastna uporaba - uživalec prepovedanih drog - manjša količina - nadaljnja prodaja
Čeprav iz listinske dokumentacije, povezane z zasegom prepovedane droge, izhaja, da je bila obdolžencu ob hišni preiskavi, zasežena relativno majhna količina prepovedane droge konoplje, ki je primerna za uživanje, se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe, da vseeno gre za tako količino, ki presega potrebe povprečnega uživalca prepovedane droge konoplje.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP utemeljeno kot nepopolno zavrglo. Izkazano je, da tožeča stranka ni spoštovala zahteve sodišča po dopolnitvi vloge, saj sodišču ni posredovala izpodbijane dokončne odločbe, niti ni v sodno postavljenem roku zaprosila za BPP oziroma sodišču predložila potrdila o vložitvi prošnje za dodelitev BPP. Nenazadnje tožeča stranka v svojih pisanjih niti ne navaja, zakaj ni predložila dokončne odločbe. Ponavlja le dejstva, ki se nanašajo na vsebino njene zahteve za obnovo postopka glede odločitve o vdovski pokojnini.
Ker zasebni tožilec odloga ali obročnega plačila sodne takse ni predlagal, se sodišču prve stopnje s tem utemeljeno ni bilo treba ukvarjati.
Na zasebnem tožilcu kot prosilcu za oprostitev plačila sodne takse je tako trditveno kot dokazno breme, da izkaže upravičene razloge, ki bi sodišču omogočali sklepanje, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 4/2, 6, 6/3.. ZJSRS člen 21a, 21b.
denarna socialna pomoč - višina - neplačevanje preživnine
Za odločitev v sporni zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali B.B. plačuje preživnino za otroka. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, tožnica ni dokazala, da B.B. ne plačuje preživnine. V primeru neplačevanja preživnine bi namreč tožnica glede na tretji odstavek 6. člena ZSVarPre morala uveljavljati nadomestilo preživnine iz javnega jamstvenega in preživninskega sklada.
Iz pritožbenih navedb izhaja, da izvršba zoper B.B. naj ne bi bila uspešna, ker ni možno določiti predmeta in sredstva izvršbe in da bi bila lahko tožnica deležna ponovnega nasilja in groženj. Navedeno pa nikakor ni utemeljen razlog, zaradi katerega tožnica v primeru, da B.B. ne plačuje preživnine, ne bi postopala po določbah ZJSRS, torej predlagala izvršbe. Kot je bilo že omenjeno, je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Pri tem je bistveno, da morajo upravičene osebe uveljavljati pravice do denarnih prejemkov tudi po drugih predpisih, saj si s tem same zagotovijo sredstva za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Šele, če si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati, so upravičeni do denarne socialne pomoči.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 15, 15/2, 15/3, 49.
nagrada za izvedensko mnenje - izvedenski organ
Ne glede na to, da pisna dokumentacija formalno vsebuje le eno skupno izvedensko mnenje, po oceni sodišča to ne zmanjšuje vloge posameznih članov izvedenskega organa pri sestavi mnenja, če so le-ti bili upravičeno imenovani. Dodana vrednost izvedenskega mnenja s strani izvedenskega organa, se odraža v dejstvu, da so mnenja posameznih članov izvedenskega organa iz njihovega delovnega področja na koncu oblikovana v enovito mnenje, kar pomeni, da je potrebno še nadaljnje usklajevanje in dodatno delo. Zdravstvenih težav kot takih ne moremo enačiti z zmanjšanjem delazmožnosti. Izvedenski organ mora tako izkazati še dodaten napor, da lahko odgovori na vprašanje, kako celota vseh izkazanih težav iz različnih zdravstvenih področij zavarovancev vplivajo na njihovo delazmožnost. In ker v zadevi ni sporno dejstvo upravičenosti imenovanja članov izvedenskega organa iz treh različnih področij, posledično ne more biti sporno vprašanje priznane izvedenine vsem trem članom izvedenskega organa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051355
KZ-1 člen 49, 57, 57/3, 211, 211/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 372, 373, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvid in mnenje izvedenca - dokaz, na katerega se sodba ne more opirati - odredba o postavitvi izvedenca - kršitev kazenskega zakona - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - konkretizacija pritožbenih očitkov - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - kaznivo dejanje goljufije - dokazna ocena izpovedi prič - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - goljufiv namen - posebni pogoj - odločitev o kazenski sankciji - odmera kazni
Izvedenka je tako za uporabo obdolženkinega lastnoročno napisanega ugovora zoper kaznovalni nalog na list. št. 43 imela podlago v navedeni odredbi, zato ni z ničemer prekoračila pooblastila odredbe, kot to navaja zagovornica in zato zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
podaljšanje roka za dopolnitev vloge - zavrženje nepopolne vloge - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Višje sodišče ne dvomi, da je bil oškodovanki kot tožilki zagotovljen primeren rok za odpravo pomanjkljivosti v vlogi, njegovega podaljšanja pa oškodovanka kot tožilka in pooblaščenci v svojih zatrjevanjih niso upravičili in še manj izkazali.
dodatek za pomoč in postrežbo - samostojno hranjenje
Tožnik lahko je tekočo hrano, pije tekočino, ostalo hrano pa mu je potrebno pripraviti na način, da se tekstura hrane približa tekoči hrani. Po oceni pritožbenega sodišča je nedopustno tolmačenje, da je kriterij samostojnega hranjenja izpolnjen, če lahko upravičenci konzumirajo samo "tekočo hrano". Na ta način se jih lahko prikrajša za uživanje raznovrstne hrane, kar je iz zdravstvenega vidika še kako pomembno pri upravičencih takšne starosti oziroma takšnega zdravstvenega stanja. Ohranjanje fiziološke eksistence upravičenca mora ostati neločljivo povezano z ohranjanjem dostojanstva osebnosti.