DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046398
DZ člen 161, 162, 162/1-11. ZIZ člen 226, 238f.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med starši in otrokom - začasna odredba za ureditev razmerij - začasna ureditev stikov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - potrebnost izdaje začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju
Predlagatelj razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno poravnavo, ki mu zagotavlja, da lahko v izvršilnem postopku doseže, da se bodo stiki z otrokom izvajali v obsegu, ki so določeni v sodni poravnavi, s tem pa doseže to, kar uveljavlja s predlagano začasno odredbo. Začasna odredba z istim učinkom zato ni potrebna.
Utemeljen je pritožbeni očitek o napačnem izračunu dekličinih stroškov za športne aktivnosti, za dopust in za osebno nego. Četudi niso nastajali vsak mesec, se delijo na celotno obdobje šestih mesecev, v katerem so nastali. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče upoštevati tudi strošek za počitnikovanje za sina.
Terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne more prenehati s pobotanjem. Pobotanje preživninskih obveznosti, ki ga je sodišče izreklo v tretjem odstavku III. točke izreka, je zato materialnopravno zmotno.
ZFPPIPP člen 103, 103/7-6, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZGD-1 člen 412, 418. URS člen 33.
prisilna likvidacija - stroški stečajnega postopka - stroški upravitelja - stroški izdelave pravnega mnenja - potrebni oziroma upravičeni stroški - zmotna uporaba materialnega prava
Upravitelj sicer res s študijem literature in sodne prakse s področja insolvenčnega kot gospodarskega statusnega prava s pripravo za izpit za upravitelja pridobi znanja, ki jih potrebuje pri nadaljnem delu. Vendar pa vprašanja, ki so se zastavila v tem postopku s strani dveh družbenikov, ki sta glede prodaje delnic dolžnika v družbi A., d. d., oziroma njene razdelitve, oblikovala diametralno nasprotni stališči, presegajo znanje, ki ga pridobi upravitelj tako s področja insolvenčnega kot gospodarskega statusnega prava pri študiju zahtevane literature po Programu za strokovni izpit.
ZGD-1 člen 61, 233.. ZPP-UPB3 člen 182, 182/3, 258, 343, 346.. ZFPPIPP-UPB17 člen 278, 278/2, 272, 272/-, 272/3-1.. OZ-UPB1 člen 283.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - delitev bilančnega dobička - odsvojitev poslovnega deleža - podrejeni tožbeni zahtevek - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - nadomestna (denarna) izpolnitev. - kompenzacija - vrnitev prepovedanih plačil - prepozna dopolnitev pritožbe
V sporni zadevi je šlo za obdobje globoke finančne krize, ko cene vrednostnih papirjev na trgu kapitala niso odražale vrednosti prihodnjih denarnih tokov. To pa je pomenilo razkorak med določili računovodskih standardov (ki pri oslabitvah upoštevajo pričakovane prihodnje denarne tokove) in realnim stanjem na trgu v tem obdobju. Toženci se zato neutemeljeno zavzemajo za nekritično uporabo računovodskih standardov, posebej še, ker je pri vrednotenju posameznih postavk najpomembnejše načelo previdnosti.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - škodni dogodek - prometna nesreča - kolo z motorjem - kolesar - neprilagojena hitrost vožnje - objektivna in krivdna odgovornost - soodgovornost - soprispevek oškodovanca - prispevek k nastanku škodnega dogodka - vzročna zveza - nevarna stvar - stopnja verjetnosti - dokaz s sodnim izvedencem - sodni izvedenec - pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik
Sodna praksa je zavzela stališče, da kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, se v praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, to je več ko 50 % verjetnosti.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tožnikov soprispevek pravilno umestilo v navedene primere sodne prakse in ga je pravilno ovrednotilo na 20 %.
Izvedenec je z največjo verjetnostjo potrdil, da tožnikovo poslabšanje zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice nima nobene zveze s tu obravnavano prometno nesrečo, katera ni predstavljala sprožilnega elementa.
tožba za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - komunikacija
Ob ugotovitvi, da je postala zakonska zveza za predlagateljico nevzdržna, ker je s strani nasprotnega udeleženca deležna neprimerne in nespoštljive komunikacije, prav tako pa jo nasprotni udeleženec nikoli ni videl kot svoje partnerice, je pravilen zaključek, da je zakonska zveza za predlagateljico postala nevzdržna.
stroški kazenskega postopka - krivdni stroški - krivda obdolženca za nastale stroške - neopravičen izostanek z naroka - preložitev glavne obravnave - višina stroškov
Sodišče je obsojenemu naložilo v plačilo sodno takso 125,00 EUR po tar. št. 7401 ZST-1 zaradi krivdne povzročitve preložitve glavne obravnave, ker nanjo neopravičeno ni pristopil.
Ni v pristojnosti strank kazenskega postopka, da presojajo, ali je njihov pristop na glavno obravnavo smiseln ali ne, temveč je sodišče tisto, ki odloči, koga bo povabilo, in ki oceni, ali je izostanek opravičen. Predviden čas naroka glavne obravnave sicer ni bil dolg, ni pa bil nerazumljivo kratek, da bi bilo zgolj na podlagi tega podatka mogoče sklepati, da glavna obravnava ne bo opravljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
V sporu o zakonitosti odpovedi se presoja, ali je podan razlog za odpoved, kot ga v odpovedi opredeli delodajalec. Toženka je v odpovedi navedla bistveno zmanjšano poslovanje oziroma pričakovan polovični upad prihodkov (pri čemer tega ni opredelila le za en segment poslovanja, ampak na splošno). V tožbi je navedla podatke na reklamnem področju, na prvem naroku za glavno obravnavno dne 4. 9. 2020 pa je podala navedbo o predvidenem upadu v deležu 1/3. Slednjega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ugotovilo je prav nasprotno, torej da se je "stanje hitro normaliziralo" in da so se prihodki od januarja 2020 do aprila 2020, ko je toženka tožnici podala odpoved, povečevali (točka 7 obrazložitve). Povečevanje prihodkov pa lahko kaže le to, da poslovanje ni bilo zmanjšano, hkrati pa ne utemeljuje napovedi o pričakovanem tretjinskem in še manj polovičnem upadu prihodkov. Glede na to, da poslovanje toženke, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni bilo zmanjšano (ne glede na to, ali je bilo morda zmanjšano na enemu segment poslovanja; to kvečjemu pomeni, da je bilo na drugemu segmentu povečano), razlog za podajo odpovedi, kot ga je opredelila toženka, ni podan.
gradbena in podjemna pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - stvarne napake - uporaba pravil pogodbe o delu - jamčevalni zahtevek - pobotni ugovor - znižanje plačila - izpodbijanje izvedenskega mnenja
Zakon razmejuje med splošno podjemno in gradbeno pogodbo tako, da v XII. poglavju OZ ureja nekatera posebna pravila, s katerimi se vsebina pravnega razmerja strank gradbene pogodbe le glede nekaterih položajev, ki jih urejajo ta pravna pravila, ureja drugače kot s splošnimi pravili o podjemni pogodbi. Ratio teh posebnih pravil je iskati v prilagoditvi vsebine medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank posebnim značilnostim, po katerih se gradbena pogodba razlikuje od splošne podjemne pogodbe, saj postane pri gradbeni pogodbi končni rezultat izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja sestavina trajne dobrine. Ta lastnost pa je vzrok za določitev daljših jamčevalnih rokov za napake v solidnosti gradnje (prim. 662. člen OZ). Pri tem je večino posebnih pravil, ki so obsežena pri poglavju o gradbeni pogodbi in so pomembna za reševanje prav obravnavanega primera, mogoče uporabiti tudi za splošno podjemno pogodbo. Pri uporabi teh pravil namreč ni pomembno, ali ima pogodba pravno naravo gradbene pogodbe ali le splošne podjemne pogodbe, saj je to vprašanje pomembno zgolj v zvezi z uporabo posebnih pravil o odgovornosti za solidnost gradnje in s tem povezanih daljših jamčevalnih rokov, kar pa ni predmet spora v obravnavanem primeru.
Iz 640. člena OZ ne izhaja, da se plačilo za opravljeno delo zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe, temveč da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Gre za izvedbo načela enake vrednosti dajatev, ki izhajati iz pogodbeno dogovorjene vrednosti za opravljeno delo.
spor o pristojnosti - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - subjektivni kriterij za gospodarski spor - odvetnik kot stranka v gospodarskem sporu - pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka je A. A., ki je tožbo vložila v svojstvu odvetnice. Kot taka je zasebnica in ne gospodarski subjekt iz prvega odstavka 481. člena ZPP, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - prostovoljno plačilo - delno plačilo
Izvršitelj po opravljenem rubežu ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Stroški za izvršitelja zato niso bili potrebni. Izvršitelj namreč glede na določbo 53. člena v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje.
ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - obrazloženost odgovora - domneva resničnosti ugovornih navedb
Tretji odstavek 58. člena ZIZ določa, da mora upnik v odgovoru na ugovor upnik navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Ta določba je specialna glede na drugi odstavek 214. člena ZPP, na katerega se v pritožbi sklicuje upnik.
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2016 je toženka tožnici očitala kršitev obveznosti na delovnem mestu referent za javna naročila, ki ima vse znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ, in sicer ji je očitala, da je v aprilu 2011 in maju 2011 sprejela darilo v zameno, da je ponudniku za oddajo javnega naročila dajala navodila za nezakonito spremembo ponudbe, ki jo je nato vložila med dokumentacijo ponudnikov, s tem pa zanemarila interese svojega delodajalca, da na zakonit in gospodaren način odda javno naročilo najugodnejšemu in ustrezno usposobljenemu ponudniku za najnižjo ceno. S pravnomočno sodbo kazenskega sodišča je bila tožnica spoznana za krivo navedenega kaznivega dejanja, pri čemer gre za isti historični dogodek, na katerem temeljita obsodilna sodba in odpoved, kot je pravilno uporabo določbe 14. člena ZPP utemeljilo sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00046918
OZ člen 120, 942, 943, 944, 949, 949/2, 950.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - pogodbena obveznost - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izbira izvajalca storitev - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - dokazno breme glede škode - krajevno običajne cene - splošni pogoji pogodbe - namen premoženjskega zavarovanja - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari
Po polici kasko zavarovanja in splošnih pogojih toženke popravilo vozila pri nepogodbenem servisu in pošiljanje ponudb izbranega servisa toženki v potrditev pred popravilom vozila ni opredeljeno kot pogodbena obveznost zavarovancev. Njihova neizpolnitev tako ne predstavlja kršitve zavarovalne pogodbe, ki bi kakorkoli lahko poslabšala položaj tožnikov pri uveljavitvi njihove pravice do zavarovalnine po nastanku zavarovalnega primera oz. bi zanje imela za posledico izgubo zavarovalnih pravic (942. člen OZ). Toženki zato v posledici zavarovančeve izbire nepogodbenega servisa in nepredložitve njegove ponudbe ne pripada niti pravica po lastni presoji omejiti višine stroškov popravila vozila, kot je to v konkretnem primeru storila toženka.
Tožniki bi bili na račun škodnega dogodka lahko obogateni le v primeru, ko bi njihov zahtevek za povračilo škode bistveno presegal razumno povprečje, oziroma ko bi za popravilo vozila izbrali izvajalca, katerega cena kleparskih in ličarskih del bi bistveno odstopala od cen drugih (primerljivih) izvajalcev popravil vozil. Takšnega odstopanja pa v konkretnem primeru toženka ni dokazala.
postopek osebnega stečaja - načelo hitrosti postopka - trajanje postopka - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta
Predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka mora enako kot načrt poteka stečajnega postopka vsebovati opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja in roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti. V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep nobenega od prej navedenih relevantnih dejstev za spremembo načrta poteka stečajnega postopka ne vsebuje. Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, si mora prizadevati, da upraviteljica ali upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu. Postopek osebnega stečaja nad dolžnico je bil začet pred več kot petimi leti. Ob upoštevanju načela hitrosti postopka bi ob dejstvu dolgega trajanja tega postopka, po oceni pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navesti in tudi presojati konkretne razloge za zastoj v predvidenem teku tega stečajnega postopka. Ni utemeljen predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka, če temelji na izhodišču, da rokov za opravo posameznih dejanj upravitelj ne more predvideti.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
izplačilo nagrade - vojska - zmotna uporaba materialnega prava
Posebne denarne nagrade po novi uredbi tožniku ni mogoče priznati za leta pred začetkom veljavnosti nove uredbe, kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje, ker takrat nova uredba še ni veljala.
razrešitev - direktor - sodno varstvo - zamuda roka
Rok za uveljavljanje sodnega varstva določa drugi odstavek 39. člena ZZ. Gre za petnajstdnevni rok, ki teče od prejema sklepa o razrešitvi (in ne morebiti od trenutka, ko se razrešeni direktor seznani z dejstvom, da bo ali je bil razrešen, oziroma ko bi se s takšnim dejstvom lahko seznanil). Tožnica sklepa o razrešitvi sploh ni prejela. Dne 21. 5. 2020 je po elektronski pošti v priponki prejela zapisnik s seje sveta, ki, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in poudarja tožnica v pritožbi, ne le, da ne vsebuje obrazložitve in pravnega pouka odločitve o razrešitvi, sploh ni podpisan. Toženka je bila dolžna sklep o razrešitvi (v pisni obliki z obrazložitvijo in pravnim poukom ter podpisan s strani pristojne osebe) izdati ter ga vročiti. Od vročitve dalje bi tekel rok za sodno varstvo. Ker tega ni storila, ni mogoče šteti, da bi bila tožba v zvezi z razrešitvijo prepozna.
ZPP člen 3, 3/3.. OZ člen 179, 299, 378, 378/1, 1051, 1051/1, 1053, 1053/1.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 7, 7/4, 46, 137.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 7.
zamuda - regres za letni dopust - nepremoženjska škoda - okrnitev osebnostne pravice - zamudne obresti
Splošni predpostavki za nastanek dolžnikove zamude sta zapadlost ali dospelost terjatve in neizpolnitev. Stranki sta v točki 3.4. sporazuma podaljšali rok izpolnitve oziroma zapadlost terjatve iz naslova regresov za letni dopust za leta 2014 do 2017 do konca leta 2018. Ker tožena stranka ni bila v zamudi z izpolnitvijo obveznosti pred 1. 1. 2019, do tega dne tožnik ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
Po 179. členu OZ v krog pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče oškodovancu prisoditi denarno odškodnino, med drugim spadajo duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Pravilna je presoja sodišča, da tožnik v tem sporu ni dokazal posega v osebnostne pravice. V pritožbi izpostavlja, da zaradi večletnega neplačevanja regresa ni mogel na dopust in da je tožena stranka posegla v pravico tožnika do zdravja in plačanega letnega dopusta. Dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust več let zaporedoma, samo po sebi še ne pomeni okrnitve pravice do zdravja in duševne integritete ter plačanega letnega dopusta.