ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2. ZGD-1 člen 667, 667/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog - bolezensko stanje - duševna motnja - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o.
Vsebina, ki jo je v navedenem delu iz izvedenskega mnenja povzela tožeča stranka, je iztrgana iz celotnega konteksta izvedenskega mnenja. Izvedenec je v mnenju kot bistveno poudaril, kar je še dodatno pojasnil na zaslišanju, da je bila pri tožencu v tem obdobju motena pozornost in se spomin na prejeto pošto niti ni ustvaril. Sodišče prve stopnje je na podlagi celovitega strokovnega mnenja izvedenca, pravilno dokazno ocenilo, da se toženec na tožbo ni mogel spomniti v času od 20. 5. 2019 do 16. 9. 2019, temveč šele takrat, ko mu je bila predočena.
Tožencu je prenehal le status samostojnega podjetnika, kar pa ne vpliva na njegov procesni položaj kot fizične osebe v postopku. Toženec ostane stranka postopka, vendar ne več kot samostojni podjetnik, ampak le kot fizična oseba. Pravilno je stališče, da bi moralo sodišče postopek nadaljevati tako zoper prevzemno družbo kot zoper toženca kot fizično osebo.
krivdna odškodninska odgovornost - fitnes center - naprave in oprema - pravilna uporaba stvari - izvedba dela - opustitev kot protipravno ravnanje - dolžna skrbnost stranke - dolžno nadzorstvo - navodila za uporabo - vzročna zveza - vmesna sodba - pravilna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe na drugi stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka - odvetniški stroški - končni uspeh strank v postopku
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali je tožena stranka opustila svojo dolžnost zagotavljanja varne izvedbe vadbe na fitnes napravi, kar je nato pripeljalo do škodnega dogodka.
Tožnik je leg press napravo uporabljal pravilno in v skladu z njenim namenom, čeprav s strani tožene stranke ni prejel nobenih navodil. Tožnik je bil reden in izkušen obiskovalec fitnes centrov, zato mu uporaba različnih fitnes naprav ni bila tuja. Glede na to, da je fitnes center tožene stranke pred nezgodo obiskal že 83-krat ter vsaj enkrat tedensko uporabljal obravnavano leg press napravo, pri čemer je vaje po lastnih trditvah izvajal pravilno in naprave ni pretirano obtežil, ni jasno, kako bi navodila in nadzor tožene stranke v konkretnem primeru pripomogli k preprečitvi nastale nezgode, ki je nastala v trenutku, ko je imel tožnik premor med enim in drugim setom vaj in je na napravi le sedel.
ZGD-1 člen 61, 233.. ZPP-UPB3 člen 182, 182/3, 258, 343, 346.. ZFPPIPP-UPB17 člen 278, 278/2, 272, 272/-, 272/3-1.. OZ-UPB1 člen 283.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - delitev bilančnega dobička - odsvojitev poslovnega deleža - podrejeni tožbeni zahtevek - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - nadomestna (denarna) izpolnitev. - kompenzacija - vrnitev prepovedanih plačil - prepozna dopolnitev pritožbe
V sporni zadevi je šlo za obdobje globoke finančne krize, ko cene vrednostnih papirjev na trgu kapitala niso odražale vrednosti prihodnjih denarnih tokov. To pa je pomenilo razkorak med določili računovodskih standardov (ki pri oslabitvah upoštevajo pričakovane prihodnje denarne tokove) in realnim stanjem na trgu v tem obdobju. Toženci se zato neutemeljeno zavzemajo za nekritično uporabo računovodskih standardov, posebej še, ker je pri vrednotenju posameznih postavk najpomembnejše načelo previdnosti.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - razpolaganje dediča z zapuščino - separatio bonorum - ločitev zapuščine - ločitveni upnik - terjatev upnika v zapuščinskem postopku - prekinitev zapuščinskega postopka - izvršilni naslov - pripoznava zahtevka
Z odreditvijo ločitve zapuščine namen tega instituta, ki je poplačilo zapustnikovega upnika, še ni dosežen. Ločitveni upnik mora sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve, in sicer izvršilni postopek oziroma pravdo z dajatvenim zahtevkom, če še ne razpolaga z izvršilnim naslovom.
tožba za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - komunikacija
Ob ugotovitvi, da je postala zakonska zveza za predlagateljico nevzdržna, ker je s strani nasprotnega udeleženca deležna neprimerne in nespoštljive komunikacije, prav tako pa jo nasprotni udeleženec nikoli ni videl kot svoje partnerice, je pravilen zaključek, da je zakonska zveza za predlagateljico postala nevzdržna.
začasna odredba - vzgoja in varstvo otrok - največja korist otroka - nasilje v družini - ogroženost otroka - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - spremenjene okoliščine - ureditev stikov z otrokom - izvršba - denarna kazen
Predlagatelj bi lahko dosegel izdajo predlagane začasne odredbe le, če bi izkazal spremenjene okoliščine (da je otrok pri materi ogrožen in da ga sam ne odtujuje od matere). Tega ni izkazal, saj ugotovljene okoliščine primera izkazujejo ravno nasprotno.
Določitev denarne kazni in njena izterjava sta namenjena zagotovitvi spoštovanja sodnih odločb. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo tudi nov sklep o novi, višji denarni kazni za primer ponovne kršitve začasne odredbe o začasni ukinitvi stikov med predlagateljem in A. A.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00047959
SPZ člen 210, 213, 213/1, 221, 222. OZ člen 104, 125, 125/1, 125/2. ZFPPIPP člen 20, 20/1, 20/2, 342, 342/1, 342/1-3.
prenehanje služnosti - stvarna služnost - pogodbeni pogoj - nedenarna terjatev - menjalna pogodba - služnostna pogodba - parcelacija nepremičnin - razveza pogodbe po samem zakonu - vpliv na obseg stečajne mase - začetek stečajnega postopka - stvarne pravice na nepremičnini - stečajna masa - pravno nasledstvo - popravni sklep
Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje vpliva na vse denarne terjatve, pojem nedenarnih terjatev pa ima v ZFPPIPP ožji pomen, zato se pravila ZFPPIPP uporabljajo le za nedenarne dajatvene in storitvene terjatve, ne pa tudi za nedenarne opustitvene in dopustitvene terjatve. Pravne posledice stečaja veljajo le za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase. V obravnavani zadevi je predmet pravovarstvenega zahtevka nedenarna opustitvena oziroma dopustitvena terjatev, ki glede na svojo vsebino nima neposrednega vpliva na obseg stečajne mase.
Začetek stečajnega postopka nima neposrednega vpliva na stvarne pravice stečajnega dolžnika.
ZZZDR člen 12, 13, 51, 59, 59/1. ZPP člen 7, 212, 213. DZ člen 70, 290, 290/1.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - trajanje življenjske skupnosti - zakonska zveza - darila - določitev deležev na skupnem premoženju - ustanavljanje družb - trditvena in dokazna podlaga - dokazovanje - zavrnitev izvedbe dokaza
Z zakonsko zvezo se spremeni premoženjskopravni položaj vsakega od zakoncev v zvezi s premoženjem, ki je pridobljeno v trajanju zakonske zveze. Ne gre več le za dva posameznika z lastnim premoženjskim statusom, gre za posebno skupnost, znotraj katere se zaradi čustvene in osebne na(po)vezanosti vzpostavlja poseben premoženjski režim v zvezi s premoženjem, ki je pridobljen v času trajanja življenjske skupnosti. Z zakonsko zvezo se poleg osebnega statusa spremeni tudi premoženjski status vsakega zakonca.
ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3.. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/2.
položajni dodatek - neizpolnjevanje pogojev
Pri ugotavljanju, ali je javni uslužbenec upravičen do položajnega dodatka, gre za presojo, ali so podani pogoji, ki jih določa 24. člen ZSPJS oziroma Uredba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kot v tožnikovem primeru, ko operativna skupina, katere vodja je bil, ni niti notranja organizacijska enota niti izmena, javnemu uslužbencu dodatek ne pripada, in sicer ne glede na to, ali bi bilo mogoče njegovo delo oziroma operativno skupino, ki jo vodi, primerjati z izmeno. Sodišče prve stopnje je po nepotrebnem ugotavljalo, ali bi bila operativna skupina primerljiva z izmeno oziroma ali bi se lahko štela za izmeno. Bistveno je, da ta ni izmena. Tožnikov zahtevek tako ni utemeljen.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - nepremičnina v družbeni lasti - pravica uporabe - lastninjenje - ugotovitev obstoja lastninske pravice - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - namenska raba - atrij kot sestavni del stanovanja - stanovanjska hiša - gradnja družinske hiše
Na predpostavkah iz sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 44/2020 je sodišče prve stopnje utemeljevalo (dodatne) razloge, zaradi katerih sta nepremičnini pripadajoče zemljišče k stavbi, ker sta namenjeni izključno le rabi stavbe predlagateljev. Sodišče prve stopnje je upoštevalo preteklo rabo, funkcionalno povezanost nepremičnin s stavbo ter identiteto umeščenosti stavbe z atrijem v prostor v primerjavi z drugimi enakimi oz. podobnimi objekti z atriji v naselju (prostoru). Očitno je, da se je prostor znotraj naselja po izdelavi prostorskih aktov spremenil tako po obliki, kot po namenski rabi.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046704
OZ člen 111, 648. ZGO-1 člen 84.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca - dogovor o izvedbi dodatnih del - gradnja pomožnega objekta - terminski plan - gradbena dokumentacija - gradbeno dovoljenje - pomanjkljiva projektna dokumentacija - prekinitev dela - načelo pacta sunt servanda - odstop po volji naročnika - razlogi za razvezo pogodbe - odgovornost za razvezo pogodbe - pravne posledice razvezane pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - kondikcijski zahtevek po razdrtju pogodbe
Naročniku je v 648. členu OZ dano posebno zakonsko upravičenje, da od pogodbe kadarkoli odstopi, ne da bi bil dolžan razloge za odstop sploh pojasnjevati izvajalcu. Zaradi vzpostavitve pravičnega ravnotežja je po drugi strani dano upravičenje izvajalcu, da v takšnem primeru terja popolno plačilo vseh (tudi neopravljenih) del, od katerih mora odbiti le stroške, ki jih je zaradi odstopa prihranil. Temeljni pogoj za uporabo določila 648. člena OZ je, da razlog za odstop naročnika od pogodbe v celoti izvira iz njegove sfere in ne iz sfere izvajalca.
Uporaba 648. člena OZ je možna le v primerih, ko si naročnik (iz svojih lastnih razlogov) premisli in ko na strani izvajalca ni bilo nobenih (niti naknadno ugotovljenih) kršitev njegovih pogodbenih obveznosti. Tudi neupravičen odstop naročnika od pogodbe zaradi napak izvajalca (če npr. izvajalcu ne dovoli njihove odprave in pogodbo razdre) izvajalcu ne daje upravičenja po 648. členu OZ, pač pa ima poleg kondikcijskega zahtevka na vrnitev tega, kar je bilo izpolnjeno, na voljo le zahtevek na povrnitev morebitne škode.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - informativni seznam dolžnikovega premoženja - pravnomočno končan izvršilni postopek
Seznam premoženja je v situaciji, ko predlagana in dovoljena izvršilna sredstva niso bila uspešna, izvršilno sredstvo v širšem pomenu, saj lahko na podlagi predloženega seznama upnik predlaga druga sredstva izvršbe in s tem doseže poplačilo svoje terjatve. Navedeno izhaja tako iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-344/06 z dne 20. 11. 20081 kot tudi iz predloga novele ZIZ-L. Glede na navedeno pritožba utemeljeno zatrjuje, da predmetni izvršilni postopek še ni končan.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tožniku ni bil kršen tedenski počitek z udeležbo na dnevnih sestankih, pri skupinskem športu, z dosegljivostjo po telefonu, z nošenjem uniforme, prepovedjo zapuščanja baze, in udeležbe na postrojih ter pri dvigih zastave. Zgolj dejstvo bivanja v vojaški bazi na mednarodni misiji pa ne pomeni povišane pripravljenosti v smislu 9. točke 3. člena ZSSloV, za kar se neutemeljeno zavzema tožnik.
glavna obravnava - nenavzočnost stranke - opravičilo - zastopanje stranke - načelo kontradiktornosti - materialno procesno vodstvo - trditveno breme - zavrnitev dokaznega predloga
Z morebitno kršitvijo določbe 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je toženka pridobila več pravic (pripravljalni in prvi narok sta bila opravljena pogojno v nenavzočnosti toženke, toženki pa je bil dan dodatni rok z možnostjo ponovne izvedbe naroka, če svoj izostanek naknadno opraviči), kot bi ji šle sicer (pripravljalni in prvi narok bi bila 19.10.2020 le (nepogojno) izvedena v nenavzočnosti toženke), zato gre za neutemeljeno kršitev oziroma gre lahko le za kršitev, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Ker sta bila pripravljalni in prvi oziroma edini narok za glavno obravnavo utemeljeno izvedena 19.10.2020 v nenavzočnosti toženke, ki se pravilno vabljena naroka ni udeležila in svojega izostanka ni (niti v danem naknadnem roku) z ničemer opravičila, ne gre za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker se toženka naroka za glavno obravnavo ni udeležila, je sodišče prve stopnje ni niti moglo poučiti v smislu 285. člena ZPP, zato je obširno pritožbeno zatrjevana kršitev v tej smeri neutemeljena.
Sodišče ni dolžno izvajati (dodatnega) materialnega procesnega vodstva glede okoliščin, na katere je pravdna stranka opozorjena s strani nasprotne stranke.
Je sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da je vezano na (konkretno) postavljene zahtevke (2. člen ZPP) in na trditveno ter (z njo povezano) dokazno podlago (7. in 212. člen ZPP). Iz 7. in 212. člena ZPP izhaja, da izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Vsekakor tudi ne morejo nadomestiti zahtevkov, ki bi jih ob zadostni procesni skrbnosti morala in mogla postaviti toženka.
izločitvena pravica - ugovor litispendence - procesni pobotni ugovor
S pravnomočnim sklepom priznana izločitvena pravica na strojih pomeni, da ti niso mogli biti predmet prodajne pogodbe. To dvoje se izključuje. V stečajnem postopku se ne more prodati premoženje, ki ni dolžnikovo. Ker so odločitve o priznanju izločitvenih pravic postale pravnomočne, so bile sporne premičnine izločene iz stečajnega mase.
Stališče tožene stranke negira pravnomočno sodno odločbo, ki je bila javno objavljena in se je zato štela za znano vsem. Z njim posega v ustavno zavarovano lastninsko pravico izločitvenega upnika, ki je storil vse, kar od njega zahteval ZFPPIPP: pravočasno prijavil izločitveno pravico in izposloval pravnomočni sklep o njenem priznanju na vseh strojih. Na teh je imel posredno posest.
Ker s procesnim pobotnim ugovorom toženec ne more doseči več kot zavrnitve tožbenega zahtevka, tudi litispendenca procesnega pobotnega ugovora učinkuje le do višine tožbene terjatve.
vložitev tožbe - aktivna legitimacija za tožbo - enako varstvo pravic - pravočasnost ugovora - pravnomočnost odločitve - procesni rok - zakonski rok - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
O vprašanju pravočasnosti ugovora toženca, za obravnavo katerega se zavzema v predlogu, je bilo že pravnomočno odločeno. Ponovno odločanje o tem vprašanju zato ni dopustno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047729
ZDR-1 člen 45, 179.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.. ZVZD-1 člen 5, 7, 11, 19.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 2, 4, 4/3, 6, 37, 37/2, 53, 54, 54/1, 54/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je na podlagi 179. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 131. OZ presodilo, da so podane vse predpostavke za krivdno odškodninsko odgovornost tožene stranke po splošnih pravilih civilnega prava. Na podlagi ugotovitev, da pohodna površina, po kateri je med opravljanjem dela hodil tožnik, ni bila ustrezno urejena, ker neravnina ni bila označena na zakonsko predpisan način, in da prehod ni bil prost ovir, je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni poskrbela za varno delovno okolje tožnika in s tem opustila obveznosti iz 45. člena ZDR-1, 5., 7., 11. in 19. člena ZVZD-1 ter 6., 37., 53. in 54. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.
ZPP člen 3, 3/3.. OZ člen 179, 299, 378, 378/1, 1051, 1051/1, 1053, 1053/1.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 7, 7/4, 46, 137.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 7.
zamuda - regres za letni dopust - nepremoženjska škoda - okrnitev osebnostne pravice - zamudne obresti
Splošni predpostavki za nastanek dolžnikove zamude sta zapadlost ali dospelost terjatve in neizpolnitev. Stranki sta v točki 3.4. sporazuma podaljšali rok izpolnitve oziroma zapadlost terjatve iz naslova regresov za letni dopust za leta 2014 do 2017 do konca leta 2018. Ker tožena stranka ni bila v zamudi z izpolnitvijo obveznosti pred 1. 1. 2019, do tega dne tožnik ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
Po 179. členu OZ v krog pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče oškodovancu prisoditi denarno odškodnino, med drugim spadajo duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Pravilna je presoja sodišča, da tožnik v tem sporu ni dokazal posega v osebnostne pravice. V pritožbi izpostavlja, da zaradi večletnega neplačevanja regresa ni mogel na dopust in da je tožena stranka posegla v pravico tožnika do zdravja in plačanega letnega dopusta. Dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust več let zaporedoma, samo po sebi še ne pomeni okrnitve pravice do zdravja in duševne integritete ter plačanega letnega dopusta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00052965
SPZ člen 115. SZ-1 člen 30. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 2,7.
upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja - stroški vzdrževanja - obratovalni stroški - sredstva rezervnega sklada - trditvena podlaga
Ko etažni lastniki nimajo ključa za delitev stroškov urejenega v pogodbi o medsebojnih razmerjih, je treba kot merilo uporabiti izračun po 30. členu SZ-1 (in Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb), ki določa, da se stroški obratovanja in vzdrževanja obračunajo bodisi na podlagi števila enot v stavbi, površine posameznega dela, bodisi na podlagi števila uporabnikov. Po oceni pritožbenega sodišča je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka, ki je sicer navedla pravno podlago za merila za delitev stroškov, ni konkretno opredelila, na kakšen način je izračunala na toženca odpadli delež posameznih zaračunanih stroškov in storitev.