Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo del glavnice v višini 360,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, je s tem, ko je tožnici dosodilo glavnico v višini 19.929,45 EUR tožnici priznalo več, kot pa je zahtevala. Glede na to, da je tožnica zahtevala plačilo glavnice v višini 19.929,45 EUR, zavrnjen pa je bil zahtevek za plačilo glavnice v višini 360,00 EUR, znaša glavnica, do katere je tožnica upravičena 19.569,45 EUR. Kljub temu, da gre po oceni pritožbenega sodišča pri tem za očitno pisno pomoto, ki se je pripetila sodišču prve stopnje, pritožbeno sodišče nima pooblastil, da bi sodbo popravilo v skladu z 328. členom ZPP. Ker tega ni storilo sodišče prve stopnje do sprejema odločitve o pritožbi, je pritožbeno sodišče to kršitev moralo upoštevati kot nedopustno prekoračitev tožbenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP).
Po določbi prvega in drugega odstavka 214. člena ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem priznala oziroma jih ni konkretizirano prerekala. Iz navedenega sledi, da dokazovanje praviloma sledi konkretiziranemu prerekanju in ne obratno.
Za presojo glede konkretiziranosti trditev je treba med drugim upoštevati, da je dolžnost stranke po konkretizaciji trditev soodvisna od konkretiziranosti trditev nasprotne stranke. Dolžnost konkretizacije ugovora je tako soodvisna od tega, kako konkretne so tožbene trditve, dolžnost tožnice po konkretizaciji trditev v tožbi oz. natančneje v njeni dopolnitvi in morebitnih nadaljnjih vlogah pa je soodvisna od navedb v ugovoru in morebitnih nadaljnjih vlogah toženke.
V zvezi z očitki o opustitvi izvedbe dokazov z zaslišanji zakonitih zastopnikov in prič pritožbeno sodišče pojasnjuje, da dokazni predlog služi zgolj v potrditev trditvenih navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja. Manjkajoče trditvene podlage namreč ni mogoče nadomestiti z vsebino dokazov.
Zgolj trditve, da količine niso bile takšne, kot so navedene na dobavnicah in računih, in da je toženka natančno beležila dobavljeno blago, brez navedbe, kakšne so količine potem bile, ne zadostijo zahtevi po obrazloženem prerekanju iz drugega odstavka 214. člena ZPP, saj so preveč pavšalne, da bi jih bilo sploh mogoče preizkusiti.
zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev - kršitev načela kontradiktornosti postopka - preklic naroka - upravičen razlog - preklic pooblastila - standard obrazloženosti prvostopenjske sodbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1. nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, 2. nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, 3. popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4. prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. Iz obrazložitve zavrnitve omenjenega dokaza ne izhaja nobeden izmed omenjenih utemeljenih razlogov za zavrnitev tega dokaznega predloga.
Vsi zapleti, ki jih izpostavlja pritožnica (preklic pooblastila odvetniški družbi, upokojitev odvetnika, izguba zaupanja v preostale odvetnike odvetniške družbe, kdaj je toženka to izvedela – gre za novoto, da je do tega prišlo tik pred narokom, ko se je želela toženka srečati z njenim odvetnikom), preprosto ne pomenijo upravičenega razloga za preložitev naroka, saj se nanašajo le na notranje mandatno razmerje med samo stranko in njenim pooblaščencem ter hkrati lahko izražajo le neskrbno ravnanje same toženke.
Fingiranost pravnega posla zahteva ugotavljanje zavedanja pogodbenih strank o zavestnem razhajanju med voljo in izjavo (v konkretni zadevi predvsem med tožnico in toženkinim prokuristom v povezavi s samo toženko), torej ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, o katerih v izpodbijani sodbi ni razlogov.
ZNP-1 člen 126, 126/2.. ZOdv člen 17, 17/5.. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39/2.
skrbnik za poseben primer - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - znižanje nagrade - plačilo iz predujma - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo
Pritožnik je bil na podlagi drugega odstavka 126. člena ZNP-1 res po uradni dolžnosti postavljen za skrbnika za poseben primer pogrešani osebi, vendar pa plačilo za njegovo delo ne bo izvedeno iz proračuna, temveč iz predujma, ki ga je predhodno založil predlagatelj. Odločitev sodišča prve stopnje, da gre skrbniku za poseben primer na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv zgolj polovica nagrade, ni pravilna.
Odvetniške storitve po tarifni št. 39 se posebej obračunajo le tedaj, če gre za samostojne storitve, torej če niso zajete v drugih tarifnih postavkah. Pregled spisovnega gradiva je v konkretni zadevi sodil v sklop širših priprav za pristop na narok, zato so te storitve že zajete v nagradi za zastopanje na naroku.
Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, ima odvetnik pravico opravljati vsa pravdna dejanja, vključno z umikom tožbe.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - omejitev pravice - stroški postopka
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice. Njen namen je predvsem v tem, da je podporna pravica, torej pravica, namenjena uveljavljanju (siceršnjega) članskega položaja v družbi. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi. Sodna praksa dopušča celo možnost, da to stori ob pomoči strokovne osebe z ustreznim znanjem.
zavrženje predloga za obnovo postopka - obvezno zastopanje po odvetniku - postulacijska sposobnost stranke - izredna pravna sredstva
Pogoj obveznega odvetniškega zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (torej tudi v primeru obnove postopka) ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
ZPP člen 319. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318.
procesni pobotni ugovor
Toženec je svojo nasprotno terjatev uveljavljal z ugovorom pobota v pravdi. Gre za t.i. procesni pobotni ugovor, ki ga izvrši sodišče s sodbo po tem, ko je ugotovilo obstoj terjatve tožnika in obstoj nasprotne terjatve toženca. Zmotna so zato razlogovanja tožnika, da bi tožena stranka v pobot s terjatvijo tožnika lahko uveljavljala le terjatev, ki je že pravnomočno ugotovljena ali pripoznana.
ZIZ člen 17, 24, 24/4, 167, 170, 170/2, 197, 197/1, 197/1-2, 198. SPZ člen 5, 128, 128/1.
izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - sprememba dolžnika - poplačilo v izvršilnem postopku - prednostne terjatve - zadnje leto zapadle davščine
Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.
Ko med postopkom lastninska pravica na nepremičnini preide na drugega, mora zoper njega sodišče nadaljevati postopek, ker je od tega, kdo je dolžnik (v procesnem smislu) odvisna tudi pravilna uporaba določb 197. in 198. člena ZIZ, ki za določene terjatve določajo zakonsko prednostno poplačilno pravico.
Četudi se po izročitvi v izvršilnem postopku prodane nepremičnine kot zemljiškoknjižni lastnik vknjiži kupec, hipotekarni dolžnik kot aktualni lastnik prodajane nepremičnine, položaj realnega dolžnika, in s tem procesne pravice, ki mu gredo, ohrani vse do končanja postopka s prodajo nepremičnin.
zapuščinski postopek - nadaljevanje prekinjenega postopka - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - spor o obsegu zapuščine - sporna dejstva med dediči - spor o pravnih vprašanjih
Obravnavana zadeva in zapuščinska zadeva po pokojnem možu zapustnice sta medsebojno povezani. Dediči po obeh zapustnikih so isti, sporna so ista ali vsaj podobna dejanska in pravna vprašanja, zato je smotrno, da se ju hkrati rešuje. S tem se bo pospešilo obravnavanje obeh zadev in zmanjšali se bodo stroški.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - povrnitev stroškov postopka - stroški izvedenca klinične psihologije - predhodno plačilo stroškov iz proračuna
Ne drži pritožbeno stališče, da je bilo s sklepom o odmeri nagrade izvedenki že dokončno odločeno o povrnitvi teh stroškov. Šlo je zgolj za odločitev o predhodnem kritju teh stroškov, ne pa za končno odločitev o tem, kdo jih je dolžan nositi.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje, da je sodišče prve stopnje s svojim postopanjem toženki onemogočilo, da bi tekom postopka zaprosila za BPP. Navedb, da je njeno premoženjsko slabo in da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, ni v ničemer podkrepila in so ostale na pavšalni (ter hipotetični) ravni.
Za odločitev o jamčevalnem zahtevku za znižanje kupnine (ali povrnitve škode zaradi odprave napak po drugem izvajalcu) sta pomembni dejstvi obstoja in vzroka napake ter njenega pravočasnega in pravilnega grajanja.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - časovna omejitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba sklepa - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Pritožnik utemeljeno graja kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, ki se nanaša na čas podaljšanja začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Začasno zavarovanje za odvzem premoženjske koristi po vloženi obtožnici do izreka sodbe, na podlagi četrtega odstavka 502.b člena ZKP, traja največ tri leta. Glede na dejstvo, da je bila v predmetni kazenski zadevi obtožnica Specializiranega državnega tožilstva vložena dne 11. 4. 2019, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljšalo do 11. 4. 2022.
Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe, v skladu z določilom 387.člena ZKP, po uradni dolžnosti ugotovilo, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca (udeleženca) v korist tudi drugim, ki se zoper sklep niso pritožili (beneficium cohaesionis).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00052049
ZNP-1 člen 100, 101. ZPP člen 154, 155. ZIZ člen 15.
stroški postopka - ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - varstvo koristi otroka - načelo uspeha - prosti preudarek
Sodišče prve stopnje je v tem konkretnem primeru, ko je odločalo o stroških postopka, nastalih v zvezi s predlogom predlagateljice, ki se je nanašal na izvršitev sklepa o izdaji začasne odredbe, zmotno uporabilo 15. člen ZIZ, ki določa, da se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno, posledično pa je tudi zmotno uporabilo določilo 154. člena ZPP, ko je o povračilu stroškov postopka odločalo po načelu uspeha v postopku in nadaljnji 155. člen ZPP. Čeprav se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajajo pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik (v nadaljevanju: DZ) in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1), pa določba 101. člena ZNP-1 posebej določa, da odloči sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku, zato je ob pravilni uporabi 15. člena ZIZ zaključiti, da je zaradi specialne določbe 101. člena ZNP-1 glede stroškov postopka tudi v postopku izvršitve začasne odredbe, izdane med nepravdnim postopkom zaradi varstva koristi otroka, izključena smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku o stroških postopka in s tem posledično tudi določil 154. in 155. člena ZPP.
način nastanka poškodb - vzrok padca - vzrok padca in zdrsa - poškodbe okolčja in stegnenice - zlom - neobstoj vzročne zveze - objektivna odgovornost - sporna višina nepremoženjske škode - uradni preizkus izpodbijane sodbe - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - stopnja verjetnosti - prispevek oškodovanca
Glede na to, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je tožnica padla padla pri izstopanju iz vozila in si zlomila vrat desne stegnenice (sporen je bil način nastanka škodnega dogodka oziroma vzrok padca tožnice), pritožba ne more izpodbiti dokazne ocene v tej zvezi z navedbami, da je izvedenec za raziskave prometnih nezgod zaključil, da ni mogoče določiti, ali je bil kateri od čevljev izpostavljen drsenju.
Pritožba je navedla, da se pritožuje tudi zoper odločitev sodišča prve stopnje o višini dosojene odškodnine, vendar v tej zvezi ni ponudila nobenih pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na pritožbeno nesporen obseg nepremoženjske škode pri odmeri odškodnine ustrezno upoštevalo načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine v smislu 179. in 182. člena OZ ter je prisojena odškodnina skladna z odškodninami, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.
Višje sodišče se sicer strinja s stališčem, da bi morali biti tudi ti stroški del predračuna stroškov stečajnega postopka, ki ga je sodišče določilo po predlogu upravitelja. Vendar pa samo to še ne pomeni, da zato teh stroškov stečajnemu dolžniku ni treba plačati. So pa bili potrebni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00047940
OZ člen 311. SZ-1 člen 71, 71/1, 71/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - pobot - pogoji za pobot - vzajemnost medsebojnih terjatev - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - poravnava zapadlih obveznosti - časovne meje pravnomočnosti - nove trditve v pritožbi - prenehanje terjatve zaradi plačila - naknadno prenehanje terjatve - ugovor v izvršilnem postopku
Po določbi 311. člena OZ lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Iz tega med drugim izhaja, da lahko dolžnik s svojo obveznostjo pobota le tisto terjatev, ki jo ima do upnika, ne pa do koga drugega.
Upnikov zahtevek ima naravo prepovedi nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, za katerega je bilo že v predhodnem sklepu višjega sodišča obrazloženo, da ima učinek trajne narave in zagotavlja ohranitev ali ponovno vzpostavitev v izvršilnem naslovu določenega pravnega stanja. Zajema (ureja) torej prihodnost oziroma potencialne prihodnje kršitve ali njihove ponovitve, če do njih dejansko pride. Prepoved bodočih ravnanj z znaki omejevanja konkurence je bila dolžniku izrečena šele z drugostopenjsko odločbo. Šele takrat je postala obveznost izvršljiva in šele takrat je upnik pridobil za izvršbo primeren izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko zahteva pravno varstvo neposredno v izvršilnem postopku. Povedano drugače: pravovarstveni zahtevek za izvršbo se vzpostavi šele z nastopom izvršljivosti izvršilnega naslova.
Denarne kazni v našem izvršilnem pravu nimajo narave povračilnih ukrepov.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - izvajanje stikov - začasna odredba o stikih - začasna odredba po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - načelo najmilejšega ukrepa
Pri tem je izhajalo iz dejstva, da so začasne odredbe nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva zaradi zaščite koristi ml. otrok.
Sodišče druge stopnje je izdano začasno odredbo po uradni dolžnosti spremenilo zgolj v trajanju slednje, saj je zakonsko izdaja takšne začasne odredbe omejena na devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ).
Glede na trditve tožečih strank razlog za zahtevano razvezo pogodbe o preužitku ni v kršitvi obveznosti v sklopu potrebne in dogovorjene vsakodnevne pomoči in oskrbe prvo tožnice-gledano izključno s stališča pogodbeno opredeljenih pravic in obveznosti strank, temveč le v očitkih, da prvo toženka s svojimi ravnanji ne omogoča prvi tožnici, enako pa velja tudi za drugo tožnico, nemotenega bivanja v stanovanjski hiši na naslovu Š. v obsegu ene sobe in souporabe vseh ostalih delov stanovanjske hiše.
Ker kmetovanje na prevzeti kmetiji ne predstavlja dela pogodbeno prevzetih obveznosti prvo toženke, posledično, kot je to pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, opustitev kmetovanja ali morebitno nepravilno kmetovanje tudi ne more biti pravno upošteven razlog za razdor pogodbe.
Preužitkarska pogodba je pogodba, pri kateri preužitkar izbere osebo, ki bo zanj skrbela in od katere bo pridobil ustrezno pomoč (v obliki dajatev in storitev) do svoje smrti. Kljub temu pa je sodna praksa že zavzela stališče, da če ni izrecnega drugačnega dogovora pogodbenih strank, za doseganje namena tovrstne pogodbe, ki je v nudenju potrebne pomoči v obliki dogovorjenih dajatev in storitev, sobivanje ni potrebno, ker se preužitkarju dogovorjena pomoč lahko zagotovi tudi v primeru, če s preužitkarskim zavezancem ne živita skupaj, po potrebi tudi s pomočjo tretje osebe.
Zaklenjen del kleti (eden od dveh prostorov v kleti) v primerjavi z omogočeno izključno uporabo dogovorjene sobe in souporabo ostalih delov hiše pomeni neizpolnitev le neznatnega dela obveznosti, kar pa v skladu s 110. členom OZ ne omogoča razdora pogodbe.