CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00048096
OZ člen 150. ZPP člen 306.
sodna poravnava - učinki sodne poravnave
Po določbi drugega odstavka 306. člena ZPP lahko v postopku pred pravdnim sodiščem sklenjena poravnava obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje pa lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankami (tudi tistih, ki niso predmet tožbenega zahtevka), v poravnavo se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.
Glede na zgoraj citirano zakonsko določbo in dejstvo, da je s sklenjeno sodno poravnavo bilo med pravdnima strankama rešeno sporno razmerje glede tožničine lastninske pravice na spornem stanovanju, njen primarni zahtevek v tej pravdi ni utemeljen ne glede na zatrjevano drugačno pravno podlago. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, ko je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo in sodba ni obremenjena z očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je pritožbeni očitek.
dokaz z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - dokazni predlog
Oba toženca v svojih pritožbah podajata pripombe na izvedenčevo strokovno usposobljenost, uporabo metode za izdelavo izvedenskega mnenja in na ugotovitve v izvedenskem mnenju ter njegovi ustni dopolnitvi. Toženca pa ne izpodbijata ugotovitve sodišča prve stopnje, da po ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja nobena stranka ni imela dodatnih dokaznih predlogov. Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo še, da je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku za glavno obravnavo zavrnilo dokazni predlog za določitev izvedenca ekonomista, pa tudi noben od tožencev zavrnitvi dokaznega predloga ni ugovarjal, niti ni uveljavljal bistvene kršitve določb pravdnega postopka, prav tako nihče od tožencev ni vztrajal pri dokaznem predlogu za določitev izvedenca ekonomista in noben od tožencev ni imel pripomb na ustno dopolnjeno izvedensko mnenje izvedenca elektro stroke.
Glede na obrazloženo so prepozne in neupoštevne vse pritožbene navedbe obeh tožencev, s katerimi izražata nestrinjanje z izvedenskim mnenjem postavljenega izvedenca in s katerimi izpodbijata ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje, ki so dokazno podprti z izvedenskim mnenjem in njegovo dopolnitvijo.
URS člen 26. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za delo njenih organov - odgovornost države za delo CSD - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - kvalificirana protipravnost - dokazovanje - kršitev pravice do izjave - protispisnost - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - zastaranje
Tožnica v pritožbi ne pojasni konkretizirano, katera dejstva je želela z domnevno neizvedenimi dokazi dokazovati, pa ji je bilo to zaradi njih neizvedbe onemogočeno, zato so ti pritožbeni očitki tudi pavšalni in jih ni mogoče preizkusiti.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila takse - družinski član prosilca - denarni prejemki - pritožbena novota
Glede na to, da je pritožnik v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedel, da z njim ne živi noben družinski član, predstavlja nasprotna pritožbena navedba pritožbeno novoto.
posojilna pogodba - dokazno breme - dejansko stanje - dokazovanje - dokazi in dokazna ocena - nesporazum - darilo
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je šlo za nesporazum in je zahteva za vračilo utemeljena na tej podlagi. Ni bilo namreč ugotovljeno, da je bil tožnik ob sklenitvi pogodbe prepričan, da gre za posojilo, toženka pa, da gre za darilo. Celo izrecno je ugotovljeno, da je tožnik denarni znesek podaril.
Sodišče prve stopnje ni odpravilo nobene očitne napake v imenih in številkah, niti ni popravilo druge očitne pisne ali računske pomote ter tudi ne pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom.
korist mladoletnega otroka - odločanje o stikih z otrokom - mnenje otroka
Kadar sodišče otroka pozove, naj izrazi svoje mnenje, ker oceni, da je dovolj zrel in sposoben razumeti njegov pomen in posledice, je potrebno to mnenje tudi upoštevati.
Vse odločitve, ki se tičejo otrok, morajo zato biti v največjo korist otroka. Otrokovo mnenje tako nima moči veta. Presojati ga je potrebno v kontekstu varovanja njegovih koristi. Odločitev o stikih zato ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača.
gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z gradnjo - slaboverni graditelj - upiranje gradnji - uveljavljanje pravice - rok za uveljavljanje pravice - izguba pravice - prekluzije - dokazovanje z izvedencem - pripombe - pripombe na izvedensko mnenje - prepozne navedbe
Ključno v navedeni zadevi je dejstvo, da se solastnici, ki sta za gradnjo (sicer slabovernega graditelja) vedeli, tej nista uprli, in da tudi v triletnem roku po končani gradnji nista izkoristili nobene od možnosti, ki sta jih po zakonu imeli kot lastnici.
Izvedensko mnenje je bilo izdelano 12. 3. 2019, pritožnici pa sta se nanj odzvali 28. 3. 2019. Šele 3. 10. 2019, tik pred zaključkom glavne obravnave, sta na sodišče naslovili ugovor prevelike parcele, ki ga sedaj ponavljata v pritožbi. Elaborat je bil na podlagi izvedenskega mnenja tedaj že izdelan, zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi upoštevanje novih, tako poznih navedb preveč zavleklo postopek in da pritožnici nista nič navedli, zakaj tega brez svoje krivde nista mogli ugovarjali že prej. Zato je sodišče ravnalo pravilno, ko teh navedb ni upoštevalo, za kar je imelo podlago v petem odstavku 286.a člena ZPP.
nepravdni postopek - predlagatelj postopka - stroški postopka - pogoji za znižanje preživnine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - varstvo koristi otroka - pravni interes tožnika - prosti preudarek - krivdno povzročeni stroški - pravdni stroški po uspehu - premoženjsko stanje stranke - soglasje
Pri stroškovni odločitvi je treba ob samem rezultatu postopka hkrati upoštevati vse okoliščine posameznega spora in jih pravično ovrednotiti. Za čisto vsak postopek iz razmerij med starši in otroki ne velja, da je tekel v korist otroka. Prav v primerih predlogov (prej tožbenih zahtevkov) za znižanje preživnine, v katerih je bil predlog (prej tožbeni zahtevek) zavrnjen, je bilo že v sodni praksi višjih sodišč zavzeto stališče, da gre za izrazit interes tožnika.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 286, 337, 337/1. SPZ člen 75, 75/1, 213, 213/1.
negatorna tožba - poseg v lastninsko pravico - vznemirjanje lastninske pravice - ovira za izvrševanje lastninske pravice - zahtevek na ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - nastanek stvarne služnosti - zelenica - prepovedane imisije - nasprotna tožba - nesporna dejstva - pritožbena novota
Ni videti pravega razloga, da bi pritožniki lahko (s samovoljnim ravnanjem izven sodnega postopka) izbrali sredstvo, s katerim naj tožnik (kot domnevni povzročitelj) odpravlja domnevni hrup, še zlasti pa ne tako skrajno, tj. z vznemirjanjem oziroma odvzemom dobršnega dela tožnikove nepremičnine.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 9, 9/2, 30, 30/1, 30/2. ZPPCP-1 člen 70, 70/2, 70/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - mednarodni cestni prevoz - poškodba blaga - mednarodni tovorni list (CMR) - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - subsidiarna uporaba zppcp-1 - odškodninska odgovornost prevoznika - prekluzivni rok za grajanje napak - protispisnost - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da se za razmerja v mednarodnem cestnem prometu uporabljajo tudi določbe ZPPCP-1, če z mednarodno pogodbo, ki obvezuje RS, ni določeno drugače (1. člen ZPPCP-1). Ker CMR ne določa pogojev za uveljavljanje odškodninskega zahtevka prejemnika za škodo iz naslova poškodb na blagu, je pri presoji spornega razmerja potrebno uporabiti tudi določila ZPPCP-1. Ta pravico do uveljavljanja odškodnine zaradi poškodbe blaga veže na pravočasno uveljavljanje ugovorov. V primeru vidnih napak mora prejemnik ugovarjati takoj ob prevzemu blaga, pri skritih napakah pa mora to storiti brez odlašanja, vendar najpozneje v sedmih dneh od dneva izročitve, sicer izgubi pravico do uveljavljanja odškodninskega zahtevka (drugi v zvezi s tretjim odstavkom 70. člena ZPPCP-1). Ta predpis ne določa oblike, v kateri mora biti podan ugovor, zato ga je mogoče podati tudi ustno.
Protispisnost je podana takrat, kadar sodišče v svojo sodbo napačno povzame vsebino listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov oziroma prepis zvočnih posnetkov. Gre za napačen „postopek prenosa“, pri katerem se sodišče do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument. Če se zatrjevana protislovnost nanaša na sodnikovo sklepanje, ne gre za protispisnost, pač pa za izpodbijanje dokazne ocene.
denarno povračilo - višina - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Listina z dne 5. 6. 2019 ni pisni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi skladno z določbo 81. člena ZDR-1, zaradi česar je prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, na tej podlagi nezakonito. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je zaradi tega, ker je tožnik ostal na delu tudi po poteku prve pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, ta pogodba o zaposlitvi spremenjena v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Sodna praksa je jasna o dopustni možnosti, da se v kolektivni pogodbi dogovori t.i. pavšalna odškodnina ali pa pogodbena kazen, če sodišče ugotovi nezakonito prenehanje delovnega razmerja. Gre za poseben institut delovnega prava, ki se ne presoja skladno z določbami OZ.
Ne govorimo o posesti samo takrat, kadar ima nekdo stalen fizičen stik s stvarjo, ampak je pomembna tudi navzven izražena volja do posesti.
Soposest vedno pomeni določen poseg v zasebnost, vendar so tožničini prihodi redki in iz okoliščin primera ne izhaja, da bi posestno varstvo izrabljala za vdor v toženčevo intimo.
Dejanje, ko oseba, ki se posluži samopomoči na ta način, da povsem prepreči izvrševanje soposesti soposestniku, pomeni prekoračitev dovoljene samopomoči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047898
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 9, 564, 564/1, 568, 568/2.
pogodba o preužitku - začasna odredba - razveza pogodbe - razveza pogodbe o preužitku - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - sklep presenečenja - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do izjave - obstoj verjetnosti terjatve
Izpodbijani sklep zaradi spremenjenega materialnopravnega stališča o tem, ali je tožnica z verjetnostjo izkazala obstoj vtoževane terjatve, nima značilnosti odločitve presenečenja (kot neutemeljeno očita pritožba), ki pomeni kršitev strankine pravice do izjave. V ugovornem postopku je sodišče prve stopnje na podlagi toženčevega procesnega gradiva ponovno presojalo pogoje za začasno odredbo, tožnica pa se je imela možnost opredeliti do ugovornih navedb v odgovoru na ugovor.
V obravnavani zadevi so stroški individualnega delovnega spora tožniku nastali že pred začetkom stečajnega postopka (z vložitvijo tožbe), zato bi moral poleg glavnice tudi vse stroške postopka prijaviti v stečajnem postopku.
povečan obseg dela - plačilo dodatka - vojska - dodatek za posebne obremenitve
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožnik izpolnjuje vse kriterije iz ukazov z dne 29. 3. 2019 in 8. 5. 2019 za 19 % povišanje osnovne plače zaradi povečanega obsega dela in posebnih obremenitev, kar je utemeljilo na ugotovitvah, da je mednarodna vojaška vaja v maju 2019 trajala več kot pet zaporednih delovnih dni in da je tožnik delo na terenu opravljal več kot pet zaporednih delovnih dni. Ta presoja je materialnopravno pravilna.