sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Oprava zaslišanja preko videokonference ter vpliv pomirjeval na zadržanega ob zaslišanju sama po sebi nista vplivala na pravilnost in strokovnost podanega izvedeniškega mnenja, saj je sodni izvedenec pojasnil, da je pacient zmogel povedati toliko, da lahko na podlagi njegovega in odgovorov ter spisovne dokumentacije poda ustrezno strokovno mnenje.
prikazovanje pornografskega gradiva - opravičljiva pravna zmota - oseba, mlajša od 15 let
Utemeljeno je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep gradilo na izpovedbah prič M.C., oškodovankine matere, pa tudi na izpovedbi same oškodovanke L.B. O odločilnih okoliščinah, ki se nanašajo na bistvene zakonske znake mladoletniku očitanega kaznivega dejanja, sta priči izpovedali skladno, saj sta potrdili, da je mladoletnik, kar sicer tudi sam priznava, poslal fotografije oškodovanki, ki jih je prestregla njena mama in o tem obvestila oziroma podala zoper mladoletnika kazensko ovadbo; oškodovanka pa je materi povedala, da ji je mladoletnik fotografije s takšno vsebino poslal že tudi prej. Ni moč pritrditi pritožbi, da mladoletnik ni vedel, da je dejanje, ki ga je storil, torej pošiljanje slik golih moških teles v nasprotju s pravom, pa tudi, da jih pošilja ne samo oškodovanki, ki bi naj bila stara manj kot 15 let (14 let), ampak otroku, saj mu je oškodovanka sama napisala, da je stara 11 let. Sodišče prve stopnje je v točkah 26 - 30 podrobno in pravilno obrazložilo, da je sodna praksa v podobnih primerih že zavzela stališče, da za obstoj krivde zadošča že potencialna zavest o protipravnosti (izogibna pravna zmota), pri čemer gre za vrednostno sodbo o tem, ali je bil storilec dovolj skrben pri seznanjanju s pravnimi predpisi. Ni dvoma o tem, da je mladoletnik vedel, da ni ravnal prav, saj je mladoletni oškodovanki takoj zatem, ko je izvedel, da je fotografije videla njena mama, očital, zakaj mu ni povedala, da je ob njej prisotna tudi njena mama. V svojem zagovoru je tudi povedal, da ni tako "nor", da bi svoje gole fotografije pošiljal nekomu, ki ga sploh ne pozna, zaradi česar je fotografije snel z interneta in jih poslal oškodovanki. Tako je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da se je mladoletnik zavedal, da je tudi pošiljanje fotografij golih, sicer neznanih moških, ki so "snete" s spletnih strani, mladoletnim osebam, protipravno in kaznivo. Zato ni moč pritrditi pritožbi, da bi naj mladoletnik storil očitano kaznivo dejanje v upravičljivi pravni in dejanski zmoti.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da slike golega moškega telesa ne ustrezajo standardu "pornografske vsebine" se pritožbeno sodišče pridružuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da pritožba spregleda, čeprav to okoliščino sicer tudi sama ugotavlja, da je mladoletnik oškodovanki med drugimi poslal tudi fotografijo golega moškega telesa odraslega moškega, ki se dotika svojega spolnega organa. Taka fotografija pa nedvomno pretirani implicira pojmovanje spolnosti oziroma golega moškega telesa, ker ima očiten pornografski kontekst oziroma namen "erotičnega draženja", zaradi česar definitivno predstavlja "sliko pornografske vsebine". Sodišče prve stopnje pa je še posebej poudarilo in obrazložilo, da kaznivo dejanje po prvem odstavku 176. člena KZ-1 spada v "inkriminacijsko mrežo", s katero si sodobni sistemi spolnega kazenskega prava prizadevajo varovati otroke pred spolnostjo. Eno od varstev, ki ga ta "inkriminacijska mreža" zajema, je tudi soočenje otroka s pornografskim gradivom, vključno z inkriminacijskimi ravnanji, ki pomenijo konkretno, pa tudi abstraktno nevarnost, da bo otroku omogočeno soočenje s pornografskim gradivom.
korist mladoletnega otroka - odločanje o stikih z otrokom - mnenje otroka
Kadar sodišče otroka pozove, naj izrazi svoje mnenje, ker oceni, da je dovolj zrel in sposoben razumeti njegov pomen in posledice, je potrebno to mnenje tudi upoštevati.
Vse odločitve, ki se tičejo otrok, morajo zato biti v največjo korist otroka. Otrokovo mnenje tako nima moči veta. Presojati ga je potrebno v kontekstu varovanja njegovih koristi. Odločitev o stikih zato ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača.
nepravdni postopek - predlagatelj postopka - stroški postopka - pogoji za znižanje preživnine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - varstvo koristi otroka - pravni interes tožnika - prosti preudarek - krivdno povzročeni stroški - pravdni stroški po uspehu - premoženjsko stanje stranke - soglasje
Pri stroškovni odločitvi je treba ob samem rezultatu postopka hkrati upoštevati vse okoliščine posameznega spora in jih pravično ovrednotiti. Za čisto vsak postopek iz razmerij med starši in otroki ne velja, da je tekel v korist otroka. Prav v primerih predlogov (prej tožbenih zahtevkov) za znižanje preživnine, v katerih je bil predlog (prej tožbeni zahtevek) zavrnjen, je bilo že v sodni praksi višjih sodišč zavzeto stališče, da gre za izrazit interes tožnika.
Ni nujno, da tožnik postavi poseben ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe.
Ničnostni spori zgolj zaradi začetka postopka osebnega stečaja niso nedopustni in upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, lahko varstvo svoje terjatve zahteva s tožbo za ugotovitev ničnosti.
Ni pomembno, kateri od zakoncev je iz svoje plače neposredno plačeval gradnjo hiše. Skupno premoženje je enotna premoženjska masa in pri ugotavljanju deležev se celovito presoja prispevek vsakega od zakoncev, namenjen za potrebe njune življenjske in družinske skupnosti.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja je treba darila sorodnikov v dvomu šteti kot darilo, dano obema zakoncema po enakih deležih. To velja, dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
URS člen 26. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za delo njenih organov - odgovornost države za delo CSD - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - kvalificirana protipravnost - dokazovanje - kršitev pravice do izjave - protispisnost - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - zastaranje
Tožnica v pritožbi ne pojasni konkretizirano, katera dejstva je želela z domnevno neizvedenimi dokazi dokazovati, pa ji je bilo to zaradi njih neizvedbe onemogočeno, zato so ti pritožbeni očitki tudi pavšalni in jih ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje ni odpravilo nobene očitne napake v imenih in številkah, niti ni popravilo druge očitne pisne ali računske pomote ter tudi ne pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom.
posojilna pogodba - dokazno breme - dejansko stanje - dokazovanje - dokazi in dokazna ocena - nesporazum - darilo
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je šlo za nesporazum in je zahteva za vračilo utemeljena na tej podlagi. Ni bilo namreč ugotovljeno, da je bil tožnik ob sklenitvi pogodbe prepričan, da gre za posojilo, toženka pa, da gre za darilo. Celo izrecno je ugotovljeno, da je tožnik denarni znesek podaril.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa jasno in nedvomno navedlo, da je bil ugovor vložen prepozno. Navedlo je, da je bil tožencu plačilni nalog vročen 16. aprila 2021, da se je rok za ugovor iztekel 24. 4. 2021, toženec pa je plačilnemu nalogu ugovarjal 28. 4. 2021, kar je prepozno. Navedena dejstva so bila odločilna pri presoji, da je ugovor prepozen. V kolikor se pritožnik z njimi ne bi strinjal, bi jih moral izpodbijati, česar pa ni storil. Zato je pritožbeno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje vezano. Očitek pritožnika, da sklepa zaradi neobrazloženosti ni mogoče preizkusiti, se tako izkaže kot neutemeljen.
ugovor zastaranja terjatve - pretrganje zastaranja - tek zastaranja po pretrganju - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - ugovorni razlog
Ker predmetni izvršilni postopek še ni končan, zastaralni rok ne teče, temveč bo začel znova teči po koncu izvršilnega postopka.
Zoper sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ, so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in nov predmet izvršbe. Skladno s prvim odstavkom 55. člena ZIZ so relevantni le ugovorni razlogi, ki izvršbo z novim izvršilnim sredstvom preprečujejo.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda
Težko nadomestljiva škoda po 71. členu ZIZ je zgolj tista, ki presega škodo, ki je zajeta že v sami realizaciji izvršbe, zato se mora škoda odražati v nekih drugih dobrinah. Te pa hipotekarni dolžnik ne zatrjuje.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 9, 9/2, 30, 30/1, 30/2. ZPPCP-1 člen 70, 70/2, 70/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - mednarodni cestni prevoz - poškodba blaga - mednarodni tovorni list (CMR) - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - subsidiarna uporaba zppcp-1 - odškodninska odgovornost prevoznika - prekluzivni rok za grajanje napak - protispisnost - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da se za razmerja v mednarodnem cestnem prometu uporabljajo tudi določbe ZPPCP-1, če z mednarodno pogodbo, ki obvezuje RS, ni določeno drugače (1. člen ZPPCP-1). Ker CMR ne določa pogojev za uveljavljanje odškodninskega zahtevka prejemnika za škodo iz naslova poškodb na blagu, je pri presoji spornega razmerja potrebno uporabiti tudi določila ZPPCP-1. Ta pravico do uveljavljanja odškodnine zaradi poškodbe blaga veže na pravočasno uveljavljanje ugovorov. V primeru vidnih napak mora prejemnik ugovarjati takoj ob prevzemu blaga, pri skritih napakah pa mora to storiti brez odlašanja, vendar najpozneje v sedmih dneh od dneva izročitve, sicer izgubi pravico do uveljavljanja odškodninskega zahtevka (drugi v zvezi s tretjim odstavkom 70. člena ZPPCP-1). Ta predpis ne določa oblike, v kateri mora biti podan ugovor, zato ga je mogoče podati tudi ustno.
Protispisnost je podana takrat, kadar sodišče v svojo sodbo napačno povzame vsebino listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov oziroma prepis zvočnih posnetkov. Gre za napačen „postopek prenosa“, pri katerem se sodišče do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument. Če se zatrjevana protislovnost nanaša na sodnikovo sklepanje, ne gre za protispisnost, pač pa za izpodbijanje dokazne ocene.
stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - zahteva za povrnitev stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - priglasitev stroškov do konca glavne obravnave - naknadna predložitev stroškovnika - pravočasnost predložitve stroškovnika - zakonski rok - podaljšanje roka za predložitev stroškovnika
Zahteve za povrnitev stroškov postopka v primeru, ko je bila ta dana v določenem roku po zaključku glavne obravnave, ki ga je stranki dalo sodišče, ni mogoče šteti kot prepozne.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izvršba na nepremičnino v solastnini - pripadajoče zemljišče k stavbi - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - varščina - enotni sosporniki - nesorazmernost ukrepa - kriterij pravičnosti - položaj upnika - položaj tretjega
Tretji so v obravnavanem primeru enotni sosporniki, saj je zoper njih mogoče izdati le enako odločitev. Po naravi stvari namreč ni mogoče odložiti izvršbe na sporno nepremičnino le za nekatere od tretjih, za preostale pa ne, sicer odlog izvršbe v razmerju le do nekaterih tretjih ne bi imel dejanskega učinka, t.j. taka odločba ne bi bila izvršljiva. Zato je sodišče prve stopnje tudi za plačila varščine oproščene pritožnike odlog izvršbe pravilno pogojevalo s plačilom varščine s strani preostalih tretjih.
Plačilo varščine kot pogoj za odlog izvršbe na predlog tretjih ni nesorazmeren ukrep v primerih, ko tretji obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe izkažejo le z verjetnostjo ter dodatno izkažejo verjeten nastanek nenadomestljive škode. Ne glede na to, da gre za razmerje med upnikom in tretjim, upnik namreč razpolaga tako s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom, kot pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi na sporno nepremičnino, kar pomeni, da je njegov položaj v postopku po naravi stvari močnejši, odlog izvršbe pa ne glede na to, da je dovoljen na predlog tretjih, predstavlja zgolj izjemen zastoj v postopku. Drži, da je verjetnost nastanka nenadomestljive škode v razmerju do tretjih treba presojati mileje, o čemer se je že izrekla sodna praksa, vendar pa to ne velja, kolikor ne gre za ogrožanje eksistence tretjih, tudi za pogoj plačila varščine. Glede na (z gotovostjo) izkazano močnejšo pravico upnika že pojmovno zaradi določitve plačila varščine ne more priti do posega v enako varstvo pravic.
Pravici do sodnega varstva in do pravnega sredstva nista absolutni pravici, saj lahko zakon določi način njunega uresničevanja, kar je v konkretnem primeru določitev varščine kot pogoj za odlog izvršbe. Ob tem ni predviden pogoj, da je način uresničevanja pravic za stranke ugoden, netežaven. Določitev načina uresničevanja pravice ne pomeni posega v pravico, temveč je potrebno zgolj, da je način uresničevanja razumen ter da sta nasprotujoči si pravici v pravičnem ravnovesju, kar pa je v danem primeru oziroma v obravnavani zakonski ureditvi izpolnjeno.
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, predlog ni dovoljen, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno, skladno s prvim odstavkom 120. člena ZPP, zavrglo.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v času, ko je sodišče prve stopnje vročalo tožbo toženi stranki veljala Odredba o posebnih ukrepih iz 83.člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID -19 na območju Republike Slovenije, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in je objavljena v Uradnem listu RS št.165 z dne 13. 11. 2020. Po tej Odredbi (2. točka – Obseg poslovanja sodišč) v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, sodišča odločajo in vročajo pisanja, ne izvajajo pa narokov in ne opravljajo drugih procesnih dejanj, ki neizogibno terjajo fizično prisotnost strank ali drugih udeležencev sodnega postopka in ne izvajajo uradnih ur. Procesni roki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke štejejo za nenujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju. Po 6.točki navedene odredbe je ta začela veljati 16. novembra 2020. Z Odredbo o spremembi in dopolnitvi Odredbe, objavljene 7. 1. 2021 v Uradnem listu RS št. 2 z dne 7. 1. 2021 pa je določeno, da se 6. točka odredbe z dne 13. 11. 2020 spremeni tako da glasi: ″Ta odredba začne veljati 16. 11. 2020 in velja do 31. 1. 2021″. Tako so s 1. 2. 2021 zopet pričeli teči procesni roki in ker je toženi stranki tožba vročena (vročilnica pri listni številki 6 spisa) 12. 1. 2021, je 30 dnevni rok za odgovor na tožbo pričel teči 1. 2. 2021 in se iztekel 2. 3. 2021 , to pa je zadnji dan, ko bi morala tožena stranka vložiti obrazložen odgovor na tožbo, da bi bil pravočasen (112. člen ZPP). Pritožba na trdi, da bi tožena stranka sploh vložila odgovor na tožbo, tako da je sodišče prve stopnje smelo 30. 3. 2021 izdati zamudno sodbo.
V primeru, ko tožena stranka ne odgovori na tožbo ali ne odgovori obrazloženo, se šteje, da tožena stranka priznava tožbene trditve (sistem pozitivne - afirmativne litiskontestacije) in če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, mora izdati zamudno sodbo.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046982
SPZ člen 60, 60/1. OZ člen 564.
spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - izročitev v posest - ničnost pogodbe o preužitku - aleatornost - bolezen - prikrito darilo - namen izločitve - dedovanje
Skladno z določilom prvega odstavka 60. člena SPZ, je pokojni izgubil lastninsko pravico na konju že s sklenitvijo pravnega posla in z njegovo izročitvijo v posest E. E. in ne šele s podpisom pogodbe o prenosu lastninske pravice.
Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev v času sklenitve pogodbe, za katere se ne more trditi, da morata biti v času sklenitve pogodbe vsaj približno enaki oziroma sorazmerni.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - ugovorni postopek
Namen ukrepov je v preprečitvi nasilja v primeru, ko je do nasilnih dejanj že prišlo (in v obravnavanem primeru ni dvoma, da so ta bila številna in zelo raznolika). Podaljšanje ukrepov je na mestu, saj se v času, odkar so bili ukrepi izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvama (predlagateljici in otroku) zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo. Še več, iz dejanskih ugotovitev, ki so povzete zgoraj, izhaja realna in konkretna grožnja, da bosta predlagateljica in sin, če ne bosta ustrezno zaščitena, znova izpostavljena nepredvidljivim dejanjem in ravnanjem nasprotnega udeleženca.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je s pravnomočno sodbo naslovnega sodišča, opr. št. Pd 225/2017 z dne 21. 3. 2019 sodišče o tožbenem zahtevku tožnika v celoti odločilo. Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje o obstoju procesne ovire za meritorno sojenje v tej zadevi, in sicer v obliki res judikata (pravnomočno razsojene stvari).