TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep ter sklep VII Pg 2307/2019 z dne 30. 9. 2020 razveljavita.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Pravdna stranka je lahko vsaka fizična ali pravna oseba.

Iz tožbe že na prvi pogled jasno izhaja, da je tožeča stranka, tako kot je označena, gospodarska družba v pravnoorganizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Po pravu družb Republike Slovenije je d. o. o. pravna oseba. Ali ima določena družba status pravne osebe, se presoja po pravu države, v kateri je družba registrirana.

V Bosni in Hercegovini (BIH) ureja ustanavljanje in upravljanje gospodarskih družb zakonodaja entitet, in sicer Zakon o gospodarskih družbah v Federaciji BIH in Zakon o gospodarskih družbah v Republiki Srbski. Po določbah obeh zakonov je d. o. o. pravna oseba. Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da oseba s podatki navedenimi v tožbi, ne more biti pravdna stranka in da naj dokaže, da je pravdno sposobna.

Sodišče prve stopnje bi imelo podlago za poziv k odpravi pomanjkljivosti na strani tožeče stranke le, če bi ugotovilo, da oseba, ki nastopa kot tožeča stranka, nima statusa pravne osebe in se ta pomanjkljivost da odpraviti. V takem primeru bi moralo pozvati tožečo stranko, naj popravi v tožbi kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.

Tudi v zvezi s pooblaščencem tožeče stranke pritožbeno sodišče ni zaznalo nobenega nasprotja od določbe 87. člena ZPP. Pooblastilo, ki ga je predložil pooblaščenec, je prav tako v redu izpolnjeno. Vsebuje žig družbe, ime in priimek zakonitega zastopnika ter njegov lastnoročni podpis, datum, opis vsebine pooblastila in ime in štampiljko s podpisom pooblaščenca, ki je sprejel pooblastilo. Brez podlage je poziv sodišča tožeči stranki, da navede in dokaže, da jo zastopa njen zakoniti zastopnik in da je pooblastilo odvetniku podpisal zakoniti zastopnik "prave tožnice". Kdo je prava tožnica v predhodnem preizkusu tožbe ni pomembno. Sodišče se ne more že na podlagi odgovora na tožbo, brez obravnavanja spornega predmeta, opredeliti do vprašanja utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke. V tem smislu je tudi zmotno stališče tožeče stranke, da je odločitev pravilna v povezavi z materialnopravno zgrešeno legitimacijo tožeče stranke. Če materialnopravno tožeča stranka ni upravičena tožiti, ker škoda ni nastala njej pač pa drugi osebi, ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo lahko sodišče odpravilo v predhodnem preizkusu tožbe.

Iz sklepa sodnega registra izhaja, da je ulica označena z "bb", torej (še) brez določenih oštevilčenj posameznih objektov na ulici. Pritožbeno sodišče je zaključilo, da je zmotno sklepanje sodišča prve stopnje, da tožeča stranka s tem, ko je v tožbi navedla ulično številko 58, v dopolnitvi pa izkazala, da ta podatek sicer iste ulice v istem kraju ni vpisan v sodni register, pač pa namesto ulične številke črki bb, ni ustrezno odpravila napake, ki se nanaša na njeno identifikacijo v pravdnem postopku.