razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca
Po prvem odstavku 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Ker sta sodišči ugotovili, da znašajo otrokove finančne potrebe okrog 60.000 tolarjev mesečno, sta pravilno odločili, da mora oče kriti polovico teh stroškov. To je v denarju sicer malo več, kot znaša finančni prispevek matere, ki prejema otroški dodatek, toda mati mora za otroka veliko več prispevati s svojim delom in skrbjo. Tudi toženec, ki trdi, da ne dobi dela, bi lahko več fizično skrbel za otroka, kar pa iz poteka urejanja njegovih stikov s sinom ne izhaja. Zato naj vsaj v denarju prispeva svoj delež.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Odmera odškodnine za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (spiralni zlom leve koželjnice, vnetna raztrganina in odrgnina na podlahti levo).
Opravičena bojazen, da bo obdolženec uničil sledove kaznivega dejanja (priporni razlog iz 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP), mora biti izkazana s konkretno nevarnostjo in ne zgolj kot abstraktna možnost oziroma verjetnost. Taka konkretna verjetnost, da bo uničil materialne dokaze, to je sledove kaznivega dejanja, bo podana zlasti v primerih, v katerih se je obdolženec pripravljal na takšno uničenje ali pa ga je že poskusil izvršiti.
ZOR člen 66.ZD člen 28, 35, 36, 37, 38, 40, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56.ZPP člen 2.
tožba za vrnitev darila - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnite daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vsebina tožbenega zahtevka
Tožnik, ki navaja, da je nujni dedič, je po 40. členu ZD aktivno legitimiran za vložitev tožbe za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev darila od toženca, toda njegov tožbeni zahtevek materialnopravno ni pravilen. Sodišče druge stopnje je pravilno razložilo, da bi moral tožnik v pravdi najprej zahtevati ugotovitev, da prodajna pogodba z dne 29.8.1996 ni le neveljavna, temveč da prikriva darilno pogodbo, sam zahtevek za ugotovitev, da je pogodba glede 1/-4 neveljavna, pa ni mogoč. Drugi del tožbenega zahtevka, ki mora imeti oblikovalni in dajatveni značaj, pa tudi ni popoln. Tožnik ne navaja celotnega premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, njegovih dolgov in daril dedičem in drugih osebam (28. člen ZD) ter njihove vrednosti, zlasti pa ne navaja oporočnih razpolaganj, ki se zmanjšajo, in šele, če s tem nujni delež ni krit, se vračajo tudi darila (35. do 38. člen ZD ter 46. do 58. člen ZD).
ZDen člen 44, 44/3, 85. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 1, 9.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - merila za ugotovitev vrednosti zemljišča - kmetijsko zemljišče, uporabljeno za gradnjo
Pri ugotavljanju vrednosti kmetijskega zemljišča, ki so bila uporabljena za gradnjo, se uporabijo merila iz Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, in ne Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
ZIZ člen 55, 55/1-2, 55/2, 229. ODZ paragraf 422.SPZ člen 83.ZPP člen 358.
zahteva za varstvo zakonitosti - sosedsko pravo - sodna poravnava - razlogi za ugovor - ponovno motenje posesti - odstranitev vej, ki segajo v zračni prostor - presoja primernosti izvršilnega naslova - pogoji za spremembo odločbe na pritožbeni stopnji
Pritožbeno sodišče je moralo presojati vsebino poravnave, da je ugotovilo, ali zaveza opustitve vsakih posegov v živo mejo upnikov vsebuje tudi prepoved glede vej, ki segajo v dolžnikov zračni prostor. Ali z drugimi besedami: presojalo je, ali je navedena sodna poravnava primeren izvršilni naslov tudi za tak poseg.
ugotovitev obsega zapuščine - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - sprememba tožbe - subjektivna združitev pravd
Ker je tožnik naknadno "modificiral" tožbeni zahtevek, je sodišče pravilno ugotovilo, da gre za spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka po 184. členu ZPP in za spremembo tožene stranke po 187. členu ZPP ter ravnalo v skladu z zakonom. Subjektivne spremembe tožbe ni dovolilo, o čemer je 18.6.2001 izdalo pisni sklep in šele potem, ko je višje sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo proti sklepu, je tožnik vložil novo tožbo proti B.A. in predlagal združitev pravd. Toda pritožbeno sodišče je pravilno in obširno pojasnilo, da se po prvem odstavku 300. člena ZPP pravde lahko združijo. O tem odloči sodišče, ki upošteva, če se z združitvijo pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. V obravnavanem primeru bi se z združitvijo obravnavanje zavleklo, saj je o tožbi proti D.A. in C.A. sodišče odločilo po koncu glavne obravnave dne 7.3.2002, torej tri dni po tem, ko je bila tožba proti B.A. s sklepom z dne 4.3.2002 vrnjena v popravo. Ob takem stanju res ni pogojev za združitev pravd.
ZIZ člen 41, 41/3. ZPP (1977) člen 77, 77/4.ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIP člen 14, 55a, 55a/2.
spor o pristojnosti - dogovor o krajevni pristojnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - predložitev listine o dogovorjeni pristojnosti
Ker listina o dogovorjeni krajevni pristojnosti ni bila priložena predlogu za izvršbo, sodišče ne bi smelo ugoditi predlogu za nadaljevanje postopka pred dogovorjenim sodiščem.
ZD člen 40, 205, 205/3, 208, 208/1, 208/3.ZPP člen 339, 339/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nujni dedič - dedna izjava - molk nujnega dediča - presumpcija dedne izjave
Zapuščinsko sodišče z dopisom, da bo molk nujnega dediča štelo za njegovo uveljavljanje nujnega deleža, ne more nadomestiti ustrezne dedne izjave o nujnem deležu.
Revizija ni dovoljena, ker vsak od navedenih sporov temelji na različni dejanski in pravni podlagi, ker nobeden od njiju ne sodi med izjeme iz tretjega odstavka 367. člena ZPP in ker ocena vrednosti spornega predmeta v nobenem od obravnavanih sporov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22638
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 371/2, 364. KZJ člen 70, 70/1. KZ člen35, 35/3, 40, 40/1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - sodba sodišča prve stopnje - obrazložitev - milejši zakon - izgon tujca iz države - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek
Ker obramba dokaznega predloga ni utemeljila s konkretno vsebino izpovedb navedenih prič, kar šele bi sodišču omogočilo presojo, ali bi izvedba dokaza vplivala na drugačno oceno odnosov med obsojencema in s tem na ugotovljeno dejansko stanje, z njegovo zavrnitvijo sodišče ni kršilo 2. odstavka 371. člena ZKP in tudi ne 3. alinee 29. člena Ustave.
Primerjava določb 1. odstavka 70 člena KZJ in 1. odstavka 40. člena KZ pokaže, da je KZ milejši, ker se izgon tujca iz države po določbi 1. odstavka 40. člena KZ lahko izreče samo za določen čas, ne več za vselej. Dejstvo, da je predpisan kot kazen, ki jo sodišče sme izreči le ob glavni kazni (3. odstavek 35. člena KZ) in ne kot varnostni ukrep v KZJ, ne pomeni, da je ta določba v veljavnem KZ strožja.
Izrek sodbe je nerazumljiv, če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno kaznivo dejanje je obtoženec spoznan za krivega. Nerazumljivost se mora nanašati na dejanski temelj sodbe, torej na odločilna dejstva, s katerimi so opredeljeni zakonski znaki kaznivega dejanja.
odgovornost za drugega - odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - odgovornost zdravnika - komplikacija pri operacijskem posegu - strokovna (medicinska) napaka
V zvezi s postopkom pred operacijo utemeljeno opozarja, da bolnišnica pred operacijo ni ustrezno organizirala dela, ker niso bile opravljene vse potrebne preiskave in ker operater pred operacijo ni osebno pregledal tožnice in se na zahtevno operacijo ni mogel pripraviti. Vrhovno sodišče ne želi zanemarjati pojasnilne dolžnosti zdravstvenega osebja do pacientov, niti omogočati oprostitve odškodninske odgovornosti zaradi pomanjkanja ustreznih aparatur, saj Ustava med človekovimi pravicami omogoča pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen URS) in pravico do zdravstvenega varstva (51. člen URS). Toda med pomanjkljivo organizacijo pri toženi bolnišnici in nastalo poškodbo ni vzročne zveze. Pregleda (CT in MG), ki pred operacijo nista bila opravljena, nista običajna pred tako (benigno) operacijo, izvedeni pregled z ultrazvokom ni bil bistven za ugotovitev velikosti in lege maternice, rentgen pa bi sicer lahko pokazal lego sečevoda, vendar ne bi mogel pokazati razmerja med notranjima organoma, zato ne bi mogel preprečiti neželenih poškodb uroloških organov, ki so znane tudi v literaturi. Ker torej z izvedenim ultrazvokom in rentgenom - po mnenju izvedenca in operaterja - operacija ne bi potekala drugače (tretji odstavek na 6. strani prve sodbe) in z njima ne bi bilo mogoče preprečiti poškodbe sečevoda, ta pomanjkljivost ni v vzročni zvezi s kasnejšimi telesnimi in duševnimi bolečinami ter strahom, ki ga je tožnica trpela zaradi poškodovanega sečevoda.
V pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora na podlagi 2. odstavka 272. člena ZKP naveden ugovor, da ni dokazov za kaznivo dejanje, ki ga je obtožen, bo obdolženec lahko uveljavljal v ugovoru zoper obtožnico.
Revizijsko sodišče je vezano na ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da je osnova za izračun provizije dogovorjena kupnina, to je znesek 4.545.000 DEM. Ugotavljanje pogodbene volje strank je namreč dejansko in ne pravno vprašanje. Pravno vprašanje je le presoja ali je sodišče upoštevalo ugotovljeno pogodbeno voljo strank. Ker je pogodbo o posredovanju kot naročitelj sklenil le toženec, je tudi on tisti, ki mora posredniku plačati celoten znesek dogovorjene provizije.
Na podlagi navedenih podatkov upravnega spisa pritožbeno sodišče sklepa, da tožnica v 15-dnevnem zakonskem roku ni prejela zahtevanega izpisa osebnih podatkov, in šteje, da je s tem nastala situacija, kot da bi tožena stranka posredno zavrnila tožničino zahtevo za posredovanje izpisa osebnih podatkov. Zato je nastalo stanje, analogno molku organa (3. odst. 26. člena ZUS). V taki procesni situaciji pa je tožnica imela možnost sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, vendar le, če bi od tožene stranke ponovno zahtevala (oziroma urgirala) posredovanje izpisa osebnih podatkov, in ji ga organ tudi na to novo zahtevo ne bi izdal v nadaljnjih 7. dneh (2. odst. 26. člena ZUS).
začasna odredba zaradi odložitev izvršitve upravnega akta - procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe
Ker je tožnik pri sodišču vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe zaradi odložitve izvršitve upravnega akta (1. odst. 69. čl. ZUS), istočasno z vloženo tožbo, pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka - 1. odst. 69. čl. ZUS v zvezi z 2. in 3. odst. 30. čl. ZUS - zahteva za odlog pri upravnem organu ni potek 7-dnevnega roka, zato je bila zahteva pravilno zavržena.
vložitev prošnje za pridobitev azila - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - zaslišanje prosilca
Kadar je že iz vloge za priznanje azila in prosilčeve izjave, ki je priloga vloge, razvidno, da je vloga očitno neutemeljena, v takoimenovanem pospešenem postopku tudi ni treba zasliševati prosilca za azil o vsebinskih razlogih, ki jih je navajal v vlogi, za priznanje azila.