OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83. ZZVZZ člen 63. ZPP člen 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pogodba – splošni dogovor – Zavod za zdravstveno zavarovanje RS – kršitev obveznosti iz splošnega dogovora – odsotnost zobozdravnika iz ambulante med ordinacijskim časom – razlaga pogodb – jezikovna razlaga – razlaga v korist šibkejše stranke – pogodbena kazen – netipična pogodbena kazen – odškodnina – odstop od sodne prakse – nedovoljene pritožbene novote
Določba sicer v drugem stavku omenja „pogodbeno kazen“, za katero po splošnih pravilih OZ ni potreben nastanek škode. Vendar pri povzetem dogovoru nikakor ne more iti za tipično pogodbeno kazen. Sodna praksa namreč kazen, ki je dogovorjena za posebne primere kršitev pogodbe, razlaga kot „sui generis“ pogodbeno kazen. Kadar stranki takšno sankcijo dogovorita, se pogoji za obstoj utemeljenosti zahtevka za njeno plačilo presojajo na podlagi pogodbeno dogovorjenih kriterijev oziroma pogojev, določenih v sami pogodbi (ne po določilih OZ o pogodbeni kazni).
Zaradi načina sprejemanja splošnega dogovora, kot to izhaja iz 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ko o spornih vprašanjih odloča Vlada), ne slednja, ne tožena stranka sama, realno nista v enakopravnem položaju z nasprotno stranko (torej Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvom za zdravstvo) oziroma imata šibkejši položaj.
stroški pravdnega postopka – pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo – povod za tožbo – neobvestitev stečajnega upravitelja o priznani terjatvi
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnici, da je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo. Ni pa mogoče pritrditi pritožbi, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. Za odločitev v korist tožene stranke pa bi morala biti izpolnjena oba pogoja. Le v primeru, če toženec ne da povoda za tožbo in če obenem pripozna tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, mu mora tožnik povrniti pravdne stroške. Ta določba pomeni enega od posebnih primerov odločanja po načelu krivde. Toženec na splošno da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
predlog za izdajo začasne odredbe – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – prenos premoženja na bivšega zakonca – simulirani pravni posli – neznatna škoda – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Tožena stranka je fizična oseba, zaradi česar tožeča stranka nima možnosti vpogleda v posamezne premoženjske transfere tožene stranke oziroma v njene bančne račune. Tožeča stranka ima iz tega razloga omejeno možnost seznanitve s sedanjimi ravnanji tožene stranke, lahko pa obstoj subjektivne nevarnosti izkazuje s preteklim ravnanjem tožene stranke.
Stališče ustaljene sodne prakse, da je vsak poseg v tujo lastnino za lastnika škodljiv, velja le v primeru, če tožeča stranka ne dokaže drugače. Drži, da takšen poseg lastniku omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga. Vendar pa v konkretnem primeru tožeča stranka zatrjuje, da je bilo na toženo stranko preneseno premoženje v skupni vrednosti 1.000.000,00 EUR ter da ima redne mesečne prihodke iz naslova preživnine v višini 1.600,00 EUR, kot tudi iz naslova lastne pokojnine, zaradi česar ji prepoved razpolaganja z določenim premoženjem, ki naj služi zavarovanju denarne terjatve v višini 88.000,00 EUR ne bo povzročilo škode.
ZASP člen 128, 130, 130/1, 146, 146/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 176, 176/1, 176/2. OZ člen 131, 131/1, 190.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – radijsko predvajanje komercialnih fonogramov – fonogram – avtorski sorodna pravica – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – trditveno in dokazno breme – prihodki radijske postaje – prihodki iz radijske dejavnosti – procesna legitimacija
Pri priobčevanju fonogramov po radiu nosi trditveno in dokazno breme glede prihodkov radijske postaje kolektivna organizacija. Priobčevalec fonogramov nosi trditveno in dokazno breme glede tega, koliko prihodkov je imel iz radijske dejavnosti.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-5. ZGD-1 člen 7.
postopek odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – zadostno premoženje – uspešno poslovanje podjema – neutemeljen očitek upnika o dolžnikovem dejanskem nosilstvu dejavnosti in zgolj formalnem podjemu njegove hčerke
Pritožnik prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita nekritično presojo izpovedbe A. K. in dolžnika, da ona kot s. p. vodi gostišče, dolžnik pa je le delavec v njem. Pri tem ne upošteva dejstva, da je podjetnik po prvem odstavku 7. člena ZGD-1 odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Poslovanje podjema gre torej v celoti tako v breme, kot tudi v korist registriranega nosilca podjema. Zato ni mogoče slediti sklepanju pritožnika, da je dolžnik tisti, ki vodi gostinski obrat, razpolaga z njegovimi sredstvi in ga tudi upravlja, da torej v celoti kot podjetnik uživa koristi uspešnega poslovanja podjema, njegova hčerka kot formalni nosilec podjema pa bi nosila bremena podjema in zanj odgovarjala z vsem svojim premoženjem. Taki porazdelitvi koristi podjema na eni strani in bremen podjema na drugi razumsko ni mogoče slediti niti v primeru, ko gre za družinske vezi. Upoštevaje navedeno (ker je torej tako nosilec bremen, kot koristi podjema registrirani podjetnik), zato ni relevantno, kako uspešno posluje dolžnikova hčerka kot samostojna podjetnica.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - zemljišče za redno rabo stavbe - določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 - pretekla raba pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v konkretnem primeru pravnomočna odločba o določitvi pripadajočega zemljišča ali gradbene parcele k stavbi ni bila izdana, zato petega odstavka 30. člena ZVEtL ni moglo uporabiti. V nadaljevanju je zato ugotavljalo, ali in katero zemljišče je bilo kot zemljišče, namenjeno za redno rabo stavbe, načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena ali v drugih upravnih aktih, s katerim je bilo določeno takšno zemljišče.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0084910
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2. ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
začasna odredba – izvrševanje roditeljske pravice – menjava osnovne šole – regulacijska začasna odredba
Postopek za izdajo začasne odredbe v sporih iz družinsko pravnih razmerij, ko gre za vprašanje varovanja pravic in koristi mladoletnih otrok, mora biti hiter. Zato je izdaja začasne odredbe dopustna že na podlagi samega predloga za njeno izdajo, torej brez izvajanja dokazov, pri čemer je kontradiktornost postopka zagotovljena naknadno z možnostjo vložitve ugovora zoper začasno odredbo. Pravica do izjave nasprotni udeleženki zato ni bila kršena, pa tudi sicer nasprotna udeleženka ne navede, katera pomembna dejstva naj bi dokazovala s svojo izpovedbo.
pravdni stroški – pooblaščenec za sprejemanje pisanj – zamudna sodba – zahteva za povrnitev stroškov – pravočasen predlog stranke za povrnitev stroškov – predvidljivi stroški
Stroškovni zahtevek se mora pravočasno uveljaviti. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave.
Sodna praksa je izrekla, da tožba ni predlog iz tretjega odstavka 163. člena ZPP, zaradi česar lahko tožnik po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP.
Za razlago, za katero se zavzema pritožnica, in sicer da bi morala imeti tožnica po izdaji sklepa z dne 22. 8. 2016 možnost, da v petnajstih dneh priglasi dodatne stroške pooblaščenca za sprejemanje pisanj, ni najti podlage. Taka razlaga pa tudi ne reši problema „spirale“, ko tožeča stranka vedno znova priglaša stroške pooblaščenca za sprejemanje pisanj, slednji pa vedno znova zaradi vročanja novih sklepov o odmeri stroškov toženi stranki.
Sodišče lahko stranke, interveniente, njihove zakonite zastopnike in pooblaščence kaznuje z denarno kaznijo, ali jim izreče druge ukrepe, če z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu. V primeru ugotovitve ravnanj storjenih s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zakon ne predpisuje kot kumulativnega pogoja namena škodovati drugemu, saj se besedilo ne nadaljuje z besedno zvezo „in“, pač pa z „ali“.
V nasprotju z vestnostjo in poštenjem je prizadevanje doseči koristi družbi z neplačilom sodne takse in z vlaganjem predlogov za oprostitev plačila sodne takse, čeprav zakoniti zastopnik ve, da za pridobitev te pravice družba ne izpolnjuje pogojev. Na požrtvovalnost se brez vestnega in poštenega ravnanja pritožnik neutemeljeno sklicuje.
zamudna sodba – dejstva v nasprotju s priloženimi dokazi – zadostno število izvodov odgovora na tožbo – zavrženje odgovora na tožbo – vročilnica – izpodbijanje pravilnosti vročitve
Pritožbeni očitek, da so dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam, je utemeljen.
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje razpisati glavno obravnavo, na kateri bo moralo dati pravdnima strankama skladno z določilom prvega odstavka 286. člena ZPP možnost, da do konca glavne obravnave navedeta vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, da predložita dokaze in se izjavita o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.
Skladno z določilom šestega odstavka 108. člena ZPP sodišče zavrže odgovor na tožbo tudi takrat, kadar toženec niti po pozivu ne predloži zadostnega števila izvodov svoje vloge.
Konkretnih trditev, s katerimi bi toženka morda lahko izpodbila domnevo o resničnosti vsebine, navedene v vročilnici, pa v pritožbi ni izpostavila. Navedla je le, da omenjenega dokumenta s strani sodišča ni prejela in da naj v zvezi s tem sodišče zasliši njenega moža. Ta pritožbena navedba pa je presplošna, da bi lahko omajala domnevo o vsebini vročilnice
Dolžnost pravnega subjekta, vpisanega v sodni register, je, da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru vpisan kot sedež, omogočeno sprejemanje sodnih pošiljk. Da bi moral vročevalec vedeti, da pritožnik z obvestilom o prispelem pismu ne bo seznanjen, ker nima urejenega hišnega predalčnika, zaradi česar v roku 15 dni pisanja na pošti ne bo mogel dvigniti, presega dolžno ravnanje vročevalca. Vročevalec ni dolžan sklepati, da naslovnik zaradi neurejenega predalčnika ne bo vedel, kje in kdaj je potrebno sodno pisanje prevzeti, prav tako ni njegova dolžnost, da o okoliščinah konkretnega primera obvešča sodišče.
Odgovornosti za neurejenost lastnega predalčnika ni mogoče prevaliti na vročevalca. Tudi sicer bi taka razlaga pomenila, da je stranki, ki zavestno ne poskrbi za ustreznost predalčnika, omogočeno odlaganje in / ali izogibanje vročitvam, kar v končni posledici pomeni izigravanje zakonskih določb. Takemu ravnanju sodnega varstva ni mogoče nuditi.
Obvestilo ima naravo javne listne in dokazuje resničnost tistega, kar je njem potrjeno, tožena stranka pa bi lahko dokazala nasprotno, česar pa v konkretnem primeru ni storila. Iz nobenega dokaza namreč ne izhaja, da v obvestilu o prispelem pismu opozorilo ni bilo vsebovano. Čeprav gre za negativno dejstvo, ga je mogoče dokazati, in sicer s predložitvijo obvestila, iz katerega bi izhajalo, da tega opozorila ne vsebuje.
Sklepčnost tožbe pomeni tožnikovo trditveno breme. V formalnem pogledu predstavlja trditveno breme dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira zahtevek, v vsebinskem pogledu pa dolžnost tožnika, da navede vsa tista dejstva, ki utemeljujejo zahtevek. Vsebinsko pomanjkljiva oziroma nesklepčna je torej tista tožba, pri kateri iz dejstev, ki jih zatrjuje stranka, ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja (utemeljenost oziroma neutemeljenost zahteve).
Poočitev je pomožni vpis, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja (glej 28. in 144. člen ZZK-1). Glede na določbo prvega in drugega odstavka 115. člena ZZK-1 se tedaj, ko se v katastru spremeni identifikacijski znak nepremičnine, ta sprememba poočiti v zemljiški knjigi na podlagi obvestila geodetske uprave,
pri čemer je poočitev delitve nepremičnin dovoljena, če je predmet delitve zemljiška parcela ali posamezen del stavbe v etažni lastnini. Če je poočitev dovoljena, se v zemljiški knjigi izbrišejo nepremičnine, prenehajo zaradi delitve in vpišejo z delitvijo nastale nove nepremičnine, pri slednjih pa se vpiše enak pravni položaj, kot je vpisan pri izbrisanih nepremičninah in vse izvedene pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena ZZK-1, ki so bili vpisani pri osnovnem pravnem položaju izbrisanih nepremičnin (peti odstavek 115. čelna ZZK-1). Sodišče prve stopnje poočitve ni dovolilo zato, ker meni, da zaznamba nedovoljene gradnje pri zemljiški parceli, glede katere teče postopek, predstavlja oviro za predlagano poočitev. Pritožbeno sodišče tega razlogovanja ne sprejema. Zaznamba črne gradnje v primeru poočitve delitve nepremičnine se vpiše pri vseh novih, z delitvijo nastalih parcelah in s tega vidika poočitev pri pravnem položaju nepremičnin ne povzroči relevantnih sprememb.
Po postavitvi zahtevka s strani podizvajalca in ob izpolnitvi drugih pogojev nastane obveznost naročnika do osebe, s katero ta ni v pogodbenem razmerju. Večinska pravna teorija in sodna praksa stojita na stališču, da takrat nastane zakonita cesija, kar pomeni, da od postavitve zahtevka s strani podizvajalca (naročniku), ob dodatnem pogoju, da so izpolnjeni vsi drugi pogoji iz 631. člena OZ, preide terjatev v obsegu podizvajalčeve obveznosti na podizvajalca. Od tega trenutka naprej naročnik ni več (le) pooblaščen, da plača podizvajalcu, ampak mu mora plačati. To na drugi strani pomeni, da od tega trenutka naprej naročnik obveznosti ne more več pravilno izpolniti tako, da jo izpolni izvajalcu.
Sodišče prve stopnje je glede ugovora ugasle pravice opozorilo na litispendenco med obema postopkoma. Podani razlog sicer ni utemeljen, ker tožena stranka ni uveljavljala procesnega pobota temveč je uveljavljala materialni pobot.
Zapadlost plačila mesečno izvedenih del, tudi del iz 37. začasne situacije, pogodbeno ni bila pogojevana z overjenimi izjavami podizvajalcev o izpolnitvi obveznosti izvajalca do le-teh. Praksa, vzpostavljena med strankama, nima regulativne funkcije, temveč razlagalno.
Zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da citirana 15.4.b točka FIDIC pritožnici ne daje upravičenja, da zadrži izplačilo že opravljenih gradbenih del in ne izpolni že zapadle obveznosti iz tega naslova, ker je v času po tem od pogodbe odstopila. Nasprotno bi bilo
contra factum proprium, saj je tožeča stranka v tem delu svojo obveznost po gradbeni pogodbi izpolnila, prav tako pa ni sporno, da je obveznost nastala in zapadla v plačila še pred učinkovanjem odstopa od pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00002469
ZPP člen 115.. OZ člen 270, 270/1, 1022, 1022/2.
način izpolnitve obveznosti - izpolnitev v korist prevzemnika terjatve - subjektivna sprememba tožbe - zaslišanje stranke - poroštvena obveznost - priznana terjatev v stečajnem postopku
Samo priznana in ne poplačana terjatev na obstoj porokove obveznosti do upnika (tožene stranke do tožeče) nima vpliva. Če bi bila terjatev v stečajnem postopku glavnega dolžnika družbe R. d.o.o. res že poplačana, kot sta zatrjevala toženca v postopku na prvi stopnji (navedbe v 6. točki vloge z dne 20.6.2014, listovna št. 93), bi to pomenilo, da je tožnica svojo terjatev dobila poplačano že od glavnega dolžnika. Obveznost bi torej prenehala (prvi odstavek 270. člena OZ), kar pomeni, da bi bila toženca prosta svoje obveznosti, saj s prenehanjem glavne obveznosti ugasne tudi (njuno) poroštvo. Enako velja tudi za solidarno obveznost.
načelo neposrednosti - posamična dejanja - zaslišanje izven glavne obravnave - strokovni sodelavec
Načelo neposrednosti bi bilo lahko kršeno le v primeru, če bi bila opravljena glavna obravnava pred dvema različnima sodnikoma (brez ponovne otvoritve). V konkretnem primeru pa so se izvajali dokazi posamično (kar je primerljivo tudi z opravo posameznih preiskovalnih dejanj v kazenskem postopku pred okrajnimi sodišči), zato je dokaze v skladu z določbo člena 54 Zakona o sodiščih (ZS) smela opraviti strokovna sodelavka, kajti iz navedene določbe jasno izhaja, da strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavne obravnave, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika pa vodijo tudi glavne obravnave, opravljajo pa tudi drugo delo, vselej po odredbi in pod vodstvom sodnika.
Ker je tožnik zahteval vračilo predmetov, katerih lastnik je, v delu pa njihovo denarno protivrednost, je bilo na njem dokazno breme, da dokaže, da je lastnik stvari ter da so stvari, katerih vrnitev zahteva v naravi, v posesti tožene stranke in da jih ta protipravno zadržuje.
vznemirjanje lastninske pravice - zamakanje v posamezni etažni del zaradi nevzdrževanja drugega posameznega etažnega dela - vzrok zamakanja - prerekanje pasivne legitimacije - poslovni prostor (terasa) kot samostojna funkcionalna enota - povrnitev nastale škode - pritožbeno sklicevanje na navedbe v postopku na prvi stopnji
Stvar dokazne ocene je razlaga izvedeniškega mnenja, katerega je sodišče prve stopnje opravilo v skladu s 8. členom ZPP in zaključilo, da je stavba št. 42 v izključni lasti tožene stranke in je v nadaljnji obrazložitvi pojasnilo, kaj bi tožena stranka morala narediti, v kolikor bi želela, da bi ta skupni gradbeni element - streha oz. terasa tudi pravno gledano (in ne le z vidika gradbene stroke, ki obravnava teraso kot element, ki služi strehi celotnega pritličnega dela) predstavljal skupni prostor v solasti etažnih lastnikov.