povrnitev vlaganj v nepremičnino - vlaganje v nepremičnino tretjega - povečanje vrednosti nepremičnine - obogatitveni zahtevek - priznana dejstva - dokazna ocena
Potem ko je toženka odločilna dejstva priznala, jih tožniku ni bilo več treba zatrjevati.
Toženka je sestri in tožniku dovolila brezplačno bivanje, s čimer je sama privolila v svoje prikrajšanje, zato ni upravičena do povračilnega zahtevka za uporabo svoje nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046628
ZPP člen 317, 318, 337, 337/1. ZD člen 64, 126, 126-2, 145, 145/1, 145/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3, 266, 266/4, 267, 277.
zapuščinski postopek - sodediči - dednopravna pravica - razpolaganje z dediščino - solastninska pravica - sporna dejstva med dediči - dedna nevrednost - zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - zavarovalna začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - pogoj reverzibilnosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - zaznamba prepovedi - pritožbena novota
Pravni interes, potreben za odločitev o zahtevku, je tožnica izkazala s pravnomočnim sklepom zapuščinskega sodišča o napotitvi na pravdo. Pritožbene navedbe o podaji izjave o odpovedi dedovanju v zapuščinskem postopku so nove in ob izostanku opravičljivega razloga za prvo navajanje v pritožbi neupoštevne.
Zahteve po možni vzpostavitvi prejšnjega stanja v primeru, ko bi bil po izdani začasni odredbi zahtevek zavrnjen kot neutemeljen (t. i. reverzibilnost), ni sprejemljivo razlagati tako ozko, da bi bila začasna ureditev razmerja dopustna le, ko se ne bi v ničemer ali le zanemarljivo spremenil toženčev pravni položaj. Na eni strani je treba ovrednotiti breme, ki bi ga morala nositi tožnica v primeru odložitve ureditve razmerja na čas izdaje pravnomočne odločbe, na drugi strani pa toženčevo breme, ki bi ga ureditev razmerja predstavljala zanj pred izvedbo kontradiktornega postopka in izdajo pravnomočne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSM00048187
ZPP člen 8, 154, 154/1, 165, 165/2, 212, 243, 340, 341, 358. OZ člen 3, 9, 15.
plačilo pogodbene obveznosti - ostali materialni stroški - izvajanje pogodbenih obveznosti pri izvajalcu zdravstvenih storitev - izvajanje zdravstvenih storitev - izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene - ugovori zavoda za zdravstveno zavarovanje - cena zdravstvenih storitev - pogoji za pridobitev plačil - namenska poraba sredstev - pogodbeno materialno pravo - dokazno breme - obračun stroškov - neenaka obravnava - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe na drugi stopnji - izvedba dokaza z izvedencem - odločitev o stroških postopka
Stvar tožnikove poslovne politike pa je, kako bo s strani toženca plačan pogodbeno dogovorjen znesek razporedil v okviru svoje ambulante.
Bi pa glede na pogodbena določila moral tožnik izkazati dodatne materialne stroške, do katerih bi bil upravičen za laboratorij referenčne ambulante, česar pa do predmetnega pravdnega postopka ni storil, ampak je to izkazoval oziroma dokazoval šele z izvedenko finančne stroke v tem postopku.
Sodišče druge stopnje ob pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam in izračunom izvedenke finančne stroke O.K., ni pa upoštevalo med strankama sklenjene pogodbe oziroma pogodbenih določb o obračunu stroškov, ki v konkretnem primeru predstavljajo veljavno in relevantno materialno pravo (vključno s prej omenjenim pogodbenim pravom).
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - tedenski počitek - misija - vojska
Formalna razporeditev pripadnika v hitre odzivne sile, če v tem obdobju ni aktiviran, sama po sebi ne pomeni posega v njegovo pravico do tedenskega počitka. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, na kakšen način je formalna razporeditev v B. pripravljenost posegala oziroma omejevala tožnikove prostočasne dejavnost, in ker tožnik ni obrazloženo zatrjeval, na katere dneve, ki jih je tožena stranka beležila kot proste, je bila njegova pripravljenost aktivirana, pritožba utemeljeno uveljavlja, da kršitev pravice do tedenskega počitka iz tega naslova ni dokazana.
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka, ker se je vsakodnevno udeleževal sestankov na ravni oddelka, na katerih so bile pripadnikom predstavljene delovne naloge in organizacija za naslednji dan. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da tožnikova udeležba na teh sestankih ob odsotnosti ugotovitev, da je tožnik na njih prejemal kakšne posebne zadolžitve, ne pomeni kršitve pravice do tedenskega počitka.
nagrada in stroški izvedenca - pravni interes v pritožbenem postopku - družinski postopek
S pritožbo se nasprotna udeleženka zavzema za večjo finančno obremenitev, torej da se plačilo celotnega stroška izvedenke naloži njej, kar že na prvi pogled ni v njeno korist. Ob dejstvu, da je nasprotna udeleženka oproščena plačila stroškov postopka, je takšno zavzemanje razumljivejše, vendar tudi slednje ne spremeni zaključka, da bi se z odločitvijo sodišča druge stopnje o njeni pritožbi, njen položaj lahko izboljšal.
ZIZ člen 42.. ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4, 224, 224/1.. ZPSto člen 43.
zamudna sodba - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da naslovnika, ki ne poskrbi za brezhiben predalčnik, zadene tveganje pri vročanju. ZPP navedenega ne določa in bi takšno stališče pomenilo, da bi se nevročeno pisanje štelo za vročeno, celo če bi z neuporabnim hišnim predalčnikom zmogla (sicer težko) dokazno breme, da obvestilo dejansko ni bilo puščeno v predalčniku oziroma je bilo iz njega odstranjeno, kar pa ni v skladu z namenom določbe 142. člena ZPP.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - neenaka obravnava - veljavnost kazenskega zakona - odmera kazni - omilitev kazni - denarna kazen - izgon tujca iz države - varnostni ukrep odvzem predmetov
Uvodoma zatrjevana pritožbena razloga zaradi odločbe o kazni in izreka varnostnega ukrepa odvzema predmetov, zagovornik opira na kršitev 5. točke 372. člena ZKP, torej kršitev kazenskega zakona, iz nadaljnje pritožbene obrazložitve pa je razvidno njegovo nasprotovanje ustreznosti oziroma primernosti višine izrečene kazni obdolžencu in neutemeljenosti izdaje odločbe o varnostnem ukrepu odvzema osebnega avtomobila. Po vsebini torej izpodbija sodbo zaradi odločbe o kazni po prvem odstavku 374. člena ZKP in zaradi odločbe o varnostnem ukrepu po drugem odstavku 374. člena ZKP, ne pa zaradi kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP.
V času izvršitve obravnavanega kaznivega dejanja se je že uporabljal spremenjeni KZ-1, s katerim je bila zaporna kazen za to kaznivo dejanje zvišana iz razpona od enega do osmih let zapora na od treh do petnajstih let zapora. Zakon s tako predpisano kaznijo torej velja oziroma je veljal že v času izvršitve kaznivega dejanja, razlogi za potrebno spremembo pa so bili pojasnjeni ob spreminjanju v zakonodajnem postopku.
Vsaka zadeva je namreč primer zase in terja individualno obravnavo ter odmero kazenske sankcije obdolžencu, v skladu s časovno veljavnostjo zakona po 7. členu KZ-1 in splošnimi pravili za odmero kazni.
STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046186
SPZ člen 24, 25, 33, 33/1, 33/3. ZKZ člen 4.
motenje posesti - posestno varstvo - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - upravna odločba - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - protipravnost - zloraba pravice - pravica do posesti - način izvrševanja posesti - raba nepremičnine - varstvo javnopravnih interesov - pogoji za začasno odredbo
Pri zlorabi pravice se pravno dopustno in pravno prepovedano prepletata. Zlorabo pravice ni mogoče enačiti s čisto pravno kršitvijo, čeprav drži, da je zloraba sama po sebi prepovedana. Na drugi strani je treba upoštevati, da se zloraba vendarle oslanja na pravno dovoljeno izvrševanje pravice, zato je treba ravnanja upravičenca celovito ovrednotiti in enako tudi upravičenja tretjega, ki se sklicuje na nedovoljen poseg v njegova upravičenja zaradi zlorabe pravice.
Sodišče je vezano le na izrek upravne odločbe, ne pa na razloge iz obrazložitve ali na predhodna vprašanja, na podlagi katerih je upravni organ sprejel odločitev, ker le izrek odločbe določa in ureja obstoj ali neobstoj pravice in pravnega razmerja. To pomeni, da je sodišče vezano na odločitev upravnega organa o glavni stvari.
Domet upravne odločbe ni omejen zgolj na ureditev javnopravnega razmerja med državo in toženko, marveč vpliva tudi na način izvrševanja posesti na spornem delu nepremičnine, ki se ne sme uporabljati kot parkirišče.
Toženka bi morala pri izpolnitvi dolžnostnega ravnanja izbrati tistega, ki bi v najmanjši meri posegal v posestne pravice pritožnikov in ki bi hkrati zadostil obveznosti, kot ji je naložena z upravno odločbo.
Sodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožnik od podrejenih delavcev zahteval, da se udeležijo ekskurzije, ki jo je ekskluzivno omogočil eden večjih dobaviteljev tožene stranke (družba I. d. o. o.), da uprava o ekskurziji, ki je bila sprva načrtovana kot brezplačna, ni bila obveščena in da so morali podrejeni delavci za udeležbo na tej ekskurziji koristiti letni dopust, pravilno zaključilo, da je bilo ravnanje tožnika kot vodilnega delavca netransparentno, v nasprotju z notranjimi akti tožene stranke in določbami ZJN-3.
Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, da bi se upoštevaje dolžno skrbnost od tožnika kot od vsakega drugega delavca pričakovalo, da pregleda, kar podpisuje. Če to ni bilo mogoče med delom, pa kasneje. To še toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko tožnik zatrjuje in dokazuje slabo znanje slovenskega jezika. Delavcu, ki ne razume dobro slovenskega jezika, skrbnost še toliko bolj nalaga, da (s pomočjo druge osebe, ki razume slovenski jezik) pregleda listno pred podpisom. Glede na navedeno, četudi bi šteli, da je tožnik dejansko bil v zmoti (kar je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo, da ne drži; da je tožnik vedel, da podpisuje odpoved, saj so se o tem pogovarjali, tožnik pa dovolj razume slovenski jezik), njegova zmota ni opravičljiva. Tožnik ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva. To pomeni, da je sodišče prve stopnje njegov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti (razveljavitev) prenehanja delovnega razmerja (odpovedi) pravilno zavrnilo.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 89, 89/1, 89/1-2, 91, 108.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 58, 58/1, 58/1-3.. OZ člen 131, 179, 179/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - trpinčenje na delovnem mestu
Glede na razrešitev tožnice z mesta direktorice tožene stranke, je bila tožnici utemeljeno na podlagi 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj je imenovanje na funkcijo pogoj za opravljanje dela direktorja, po razrešitvi pa torej tožnica ni več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar ni mogla izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja za delovno mesto Direktor.
Pravica do izvedbe dokaza v pravdnem postopku ni absolutna. Čeprav se sodišče ni izrecno opredelilo do nekaterih dokazov, tožnice s tem ni bistveno prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku, niti ji ni onemogočilo dokazovanja. Tožnica bi z njimi lahko dokazala le posamezne, med seboj nepovezane indice, ne pa odločilnih in drugih pravno pomembnih dejstev.
Tožnica, ki ni odvetniška družba, ne more uspeti s tezo, da je toženec prav take storitve pravnega svetovanja naročil pri njej in ji zato dolguje plačilo zanje. To bi pomenilo nedopusten obid jasne zakonske določbe, da lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik (oziroma odvetniška družba).
ZPP člen 236a, 236a/6, 258. ZFPPIPP člen 386, 400, 400/8, 401, 401/1, 406, 406/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - materialno procesno vodstvo - zaslišanje strank - zaslišanje le ene stranke - ustavna pravica do enakega varstva pravic - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za kršitev pravice do enakega varstva pravic gre, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko. Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko.
plačilo po dejansko opravljenem delu - razlika v plači
Sodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožnica v vtoževanem obdobju opravljala (zgolj) delo delovnega mesta, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači zavrnilo kot neutemeljenega, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje.
ZDR-1 člen 34, 36, 89, 89/1, 89/1-2, 89/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Toženka je tožniku v odpovedi očitala, da bi moral o tem, da ni pravočasno odpremil poltovornih plaščev in ukrepal, obvestiti nadrejenega A.A. Tudi v odgovoru na tožbo je navedla, da bi lahko tožnik kadarkoli poklical nadrejenega. A.A. naj bi tožniku izrecno povedal, da ga lahko kadarkoli pokliče. Dejansko je torej toženka ugovore glede kršitve dolžnosti obveščanja iz 36. člena ZDR-1 podala že pred sodiščem prve stopnje, sodišče pa se do tega očitka v sodbi ni opredelilo. V zvezi s tem toženka sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev pravice do izjave oziroma bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZSPJS člen 22e.. ZJU člen 24, 25.. ZDR-1 člen 200, 200/4.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
povečan obseg dela - plačilo za povečan obseg dela
Sodišče prve stopnje je zaključek o tem, da je tožnik iz naslova povečanega obsega upravičen do višjega deleža osnovne plače od tistega, ki mu ga je priznala in izplačala tožena stranka, pravilno utemeljilo na ugotovitvah, da je znal odlično izkoristiti svoj delovni čas in da je bil z opravljanjem dodatnih del nadpovprečno obremenjen, saj je v 67 % delovnega časa opravljal naloge delovnega mesta "voznik V" in višje vrednotenega delovnega mesta "skladiščnik V - orožar", pri čemer svojih rednih delovnih nalog v pretežnem delu ni bil razbremenjen (opravljal je sedem od osmih nalog delovnega mesta "upravnik V").
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica storila kršitev, kakršna se ji očita v pisnem opozorilu, da je prinašala tobak neznanega izvora uporabnikom v stanovanjsko skupino, ti pa so ji v zameno izročili gotovino, kar je glede na dejavnost tožene stranke in ranljivost njenih uporabnikov kot oseb z motnjami v duševnem zdravju kršitev tožničinih delovnih obveznosti, tudi če namen okoriščanja pri tožnici ni bil zaznan in ji torej tudi ni bil očitan.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Tožnik je bil ob uveljavitvi nove uredbe vojaška oseba, ki ima sklenjeno veljavno pogodbo o zaposlitvi za 10 let, od septembra 2011 do septembra 2021. Po stari uredbi je prejel denarno nagrado v višini petih povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS. V času odločanja o sporni nagradi (1. 6. 2020) je bil pri toženki zaposlen že polnih osem let, kar pa mu ne daje pravice do vtoževane razlike med prejetim zneskom petih plač in zneskom osmih plač. Drugačna presoja sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna.
ZPP člen 212. ZUKSB člen 10a, 11, 13, 29, 29/2. SPZ člen 146, 146/4.
hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka - cesija terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko - prenos terjatve - prenos terjatev banke na DUTB - dokazna sredstva
ZUKSB ne preprečuje, da bi DUTB podaljšal ročnost kredita. Kaj takšnega ni določeno niti v 10.a členu niti v 13. členu ZUKSB. Tožeča stranka celo izrecno opozarja na peti odstavek 10.a člena ZUKSB, ki ji omogoča sodelovati pri prestrukturiranju gospodarske družbe s katerim koli pravnimi poslom, da se ji zagotovi kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost. Višje sodišče zato ugotavlja, da pritožničino stališče o neustavnosti 11. člena in drugega odstavka 29. člena ZUKSB predvsem načrtno spregleda (zamolči) zakonsko ureditev po ZUKSB, ki je jasna, in sicer z namenom, da bi pri sodišču vzbudila dvom v ustavnost predpisa. Pritožnica si tudi zmotno predstavlja, da je maksimalna hipoteka pomenila zanjo nespremenljivost upnika. Kaj takšnega ne izhaja niti iz SPZ.
Sporno dejstvo odstopa terjatev je moč dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi. Za dokazovanje dejstva odstopa terjatve ni določeno drugače. Izjava odstopnika in pridobitelja, v kateri skupaj izjavita, katere terjatve, po katerih kreditnih pogodbah so prenesene na pridobitelja, zadošča za stopnjo prepričanja.