odločitev o pravdnih stroških - uspeh strank v pravdi - delni umik tožbe - ugoditev zahtevku
Stroškovna odločitev temelji na uspehu pravdnih strank v postopku. Zahtevano pravno varstvo tožnika z restitucijskim in prepovednim zahtevkom se je nanašalo na tri prostore: klet, shrambo in garažo. Tožnik je glede kleti in shrambe tožbo umaknil, vendar ne zaradi izpolnitve zahtevka. Uspel pa je s tožbenim zahtevkom glede garaže. Sodišče prve stopnje je vse te okoliščine ustrezno zajelo v odločitvi, da je tožnik upravičen do povračila 1/3 pravdnih stroškov, toženca pa do povračila 2/3.
ZIZ-UPB4 člen 20.a, 24, 52. OZ-UPB1 člen 356, 356/1, 356/2, 1025. ZGD-1 člen 638.
zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - prehod terjatve - zapadlost kreditne/poroštvene obveznosti
V predlogu za izvršbo je upnik prehod terjatve nanj zatrjeval s sklicevanjem na pogodbo o oddelitvi s prevzemom, z dne 11.8.2014, sklenjeno pri notarki N. K. SV 1389/2014, predlagal je tudi vpogled v AJPES in v zbirko listin sodnega registra. Tak predlog ustreza pogojem iz 24. člena ZIZ. Ko sta dolžnika ugovarjala in se je prehod terjatve šele takrat izkazal za spornega, je v odgovoru na ugovor upnik predložil še dodatne listine, ki oddelitev s prevzemom nedvoumno dokazujejo. Glede na to, da se v izvršilnem postopku ob vložitvi predloga za izvršbo zahteva le označbo listin, so bile vse listine v spis vložene pravočasno.
URS člen 23, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 452.
spor majhne vrednosti - odgovor na tožbo - rok za odgovor na tožbo - napačen pravni pouk - pravica do sodnega varstva - kršitev pravice do izjave
Res sicer v sporih majhne vrednosti veljajo krajši, 8-dnevni roki za opravo procesnih dejanj, vendar napačen pravni pouk (oziroma v tej zadevi napačno napotilo stranki o tem, v kakšnem roku lahko vloži odgovor na dopolnitev tožbo) ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
večstanovanjska stavba - etažna lastnina - izterjava denarne obveznosti - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - ključ delitve stroškov - posredovanje podatkov o etažnem lastniku - trditveno in dokazno breme - trditveno breme dobavitelja - dobava toplotne energije - dobava plina - specifikacija tožbenega zahtevka
Izraz "podatki o etažnem lastniku, potrebni za vložitev tožbe" iz drugega odstavka 71. člena SZ-1 pomeni vse podatke, potrebne za specifikacijo višine tožbenega zahtevka, saj upnik lahko v pravdi uspe le z ustrezno konkretiziranim in substanciranim tožbenim zahtevkom.
odgovornost delodajalca - delo skladiščnika - nesreča pri delu - varstvo pri delu - varnostni ukrepi - nadzor nad delavcem
Delodajalec je dolžan delavce nadzirati in v okviru nadzora tudi opozarjati na pomanjkljivosti in na ta način preprečevati opustitve varnostnih ukrepov. Vendar pa je količina in intenzivnost nadzora nujno soodvisna od zahtevnosti, kompleksnosti in nevarnosti dela, ki se opravlja, kakor tudi od drugih dejanskih okoliščin (npr. izkušenosti delavcev in njihove skrbnosti). Zahtevnejša in nevarnejša dela tako terjajo strožji nadzor, medtem ko vsakdanja in bolj ali manj trivialna dela terjajo strožji nadzor zgolj izjemoma.
V konkretnem primeru ni sporno, da je bila transportna pot zožena zaradi na njej stoječih palet. Kot tudi ne more biti sporno, da je skladišče dinamičen proizvodni proces, kjer se blago ves čas prevaža, naklada, razklada in so tako njegove lokacije ves čas spreminjajo. Če bi torej tožena stranka hotela preprečiti, da bi se na transportnih poteh nahajalo kakršnokoli blago (palete), bi prišel v poštev le takšen nadzor, kjer bi nekdo ves čas kontroliral ali delavci delo opravljajo pravilno, v skladu s predpisi in navodili. Upoštevaje, da se v skladišču izvajajo vsakdanja in enostavna opravila, pa bi bil takšen nadzor tudi po oceni višjega sodišča pretiran, nerazumen in kot tak ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018829
ZPP člen 151, 151/1, 180, 180/1, 286a, 458, 458/1, 495, 495/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. OZ člen 243, 243/4, 461, 461/1, 468, 468/2.
spor majhne vrednosti - kršitev pogodbe - obseg odškodnine - pregled stvari - očitne stvarne napake - pravice kupca - povrnitev stroškov - predpravdni stroški
Tožena stranka za vtoževano škodo tožeči stranki ni odgovorna, saj zakon za notificiranje napak na kupljenih predmetih ne predvideva nobenega postopka, torej tudi ne takega, kakršnega se je bila lotila tožeča stranka. Zato stroškov, ki so ji nastali v zvezi s potrditvijo njene ugotovitve, da kupljeni disk dejansko ne deluje, ne more prevaliti na toženo stranko. Tožba s takim zahtevkom je glede na navedeno nesklepčna.
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. ZIZ člen 3, 34, 34/1, 34/2, 34/4.
premičninska izvršba - načelo sorazmernosti
Kršitev 1. člena Protokola št. 1 EKČP, in sicer do mirnega uživanja premoženja, je bila v zadevi Vaskrsić storjena zaradi prodaje nepremičnine, ki je bila dolžnikov dom, zaradi izterjave sorazmerno nizke terjatve (124,00 EUR). V konkretnem primeru, ko gre za znatno višjo terjatev (1.928,56 EUR s pripadki) in neuspešno izvršbo na dve že dovoljeni sredstvi, je dovoljena izvršba na premičnine povsem primeren ukrep za zagotovitev izterjave upnikove terjatve in vzpostavljeno pravično ravnotežje med zasledovanim ciljem in dovoljeno premičninsko izvršbo.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - samozaposleni v kulturi - gospodarski subjekt
Tožeča stranka je samozaposlena v kulturi. Kot takšna ni gospodarski subjekt. Le tožena stranka je gospodarski subjekt. Ker ni vsaka od strank gospodarska družba ali kateri drugi od subjektov, naštetih v prvem odstavku 481. člena ZPP, predpostavke za obstoj gospodarskega spora po 481. členu ZPP niso izpolnjene.
plača - dodatek za posebne pogoje dela - prekluzija dokazov
Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranke (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujejo skrbno in pošteno. Skrbnost pri izbiranju procesnega gradiva strankam nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverijo vire in lokacije, kjer bi bilo to gradivo mogoče najti. Dejstva in dokazi se predlagajo v postopku pred sodiščem prve stopnje do zaključka prvega naroka, kasneje pa le izjemoma, če stranka dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti prej. Tožnik navedenega ni dokazal, zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo potnih nalogov, ki jih je tožnik predložil po prejemu izvedenskega mnenja, saj je bil tožnik glede predložitve listin prekludiran.
ZZVZZ člen 23, 65, 78, 78/1.. ZPacP člen 9.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 254.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.
V zadevi je torej sporno, ali je tožnik upravičen do povrnitve stroškov zdravstvene storitve, ki je bila opravljena pri izvajalcu, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost. Do tega vprašanja se je pritožbeno sodišče že opredelilo v več zadevah. Zavzeto je bilo stališče, pri katerem pritožbeno sodišče vztraja tudi v sporni zadevi in sicer, da v primeru, če se pacient odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve pacienti sami plačujejo. V tem primeru torej ne obstaja pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oziroma samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe.
stvarna pristojnost rednega sodišča - predmet tožbenega zahtevka - odškodninski tožbeni zahtevek - odgovornost države - kršitev človekovih pravic - očitek protipravnega ravnanja državnega organa - povračilo škode - premoženjski spor - domneva o umiku tožbe - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe
Tožnica je po pozivu sodišča na dopolnitev oziroma popravo tožbo popravila in v njej dovolj določno pojasnila, da uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi zatrjevanega protipravnega ravnanja sodišča in policije, ki sta državna organa. Čeprav se je sklicevala, da so bile z izdajo nezakonitih sodb, z nepoštenim sojenjem in z nezakonito deložacijo kršene najbolj osnovne človekove pravice in temeljne svoboščine, je glede na določno postavljeni tožbeni zahtevek in njegovo višino sodišče prve stopnje pravilno presodilo o svoji stvarni pristojnosti za odločanje o tem sporu.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3/5.. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 9.
javni uslužbenec - delo v tujini - dodatek za delo v tujini - dodatek za oddaljenost
Pritožba zmotno meni, da je zgolj zato, ker je bil tožeči stranki napačno določen dodatek za oddaljenost v aneksu k pogodbi o zaposlitvi, do razlike upravičena. Pomembna je namreč določba petega odstavka 3. člena ZSPJS, po kateri se v primeru, če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, uporabljajo določbe zakona, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnih pogodb, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, v obravnavanem primeru je to določilo 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini. Tožena stranka je tako ravnala zakonito, ko je tožeči stranki obračunavala in izplačevala dodatek za oddaljenost skladno z določbo 9. člena Uredbe.
ZDR-1 člen 4, 34, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - vrnitev službenih računalnikov
Tožena stranka je uspela dokazati le eno izmed tožniku očitanih kršitev in sicer kršitev glede zavračanja izročitve službenega računalnika, kar je odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
Navidezna pogodba pa nima učinka med pogodbenima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ), na kar sicer upravičeno opozarja obravnavana pritožba. Vendar pa v primeru, da navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost (drugi odstavek 50. člena OZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da sta se pogodbenika v konkretnem primeru zavedala, da ne gre za plačo (ker sta se pogodbenika zavedala, da Ž. po sklenjenem Sporazumu ne bo več pri tožeči stranki opravljal nobenega dela), temveč sta hotela dogovoriti odpravnino, pri čemer ni bilo nobenih pravnih zadržkov, da prikriti posel ne bi bil veljaven.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - komisija - III. kategorija invalidnosti
Komisija za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki deluje pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je podala mnenje, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Naloga komisije je preveriti ali delodajalec delavcu utemeljeno ne more zagotoviti opravljanja drugega dela na drugem delovnem mestu, kot tudi ne more zagotoviti ustreznega dela pri drugih delodajalcih, v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, njegovo strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo, ni pa naloga komisije ugotavljati oziroma ocenjevati tožnikove preostale delovne zmožnosti, saj je slednja že ugotovljena in izhaja iz odločbe ZPIZ.
Pri toženi stranki so bila zasedena vsa delovna mesta, ki bi bila primerna za tožnika glede na njegovo izobrazbo in omejitve pri delu, zato tožena stranka v času, ko je prejela mnenje komisije in je tožniku podala izpodbijano odpoved, ta čas pa je relevanten za presojo zakonitosti odpovedi, ni imela prostih sistemiziranih delovnih mest, na katerih bi lahko zaposlila tožnika.
ZObr člen 98a, 98a/2.. Uredba o činih in poviševanju v Slovenski vojski (2002) člen 11, 15.
plačilo razlike plače - plača - vojak - misija - višina plače - čin
Z ukazom, s katerim je bil tožnik razporejen na dolžnost, ki jo je opravljal v činu nadporočnika, tožnik ni pridobil osebnega čina nadporočnika. Iz ukaza namreč izhaja, da je tožnikov osebni čin poročnik in da je v višji čin nadporočnika razporejen po določbi 98.a člena ZObr. Ta člen določa, da se pripadnika stalne sestave lahko razporedi na formacijsko dolžnost, za katero se zahteva enak ali eno stopnjo višji čin, kot je njegov osebni čin. Tožnikov osebni čin je poročnik, zato ni ničesar nedopustnega v tem, da ga je tožena stranka na misiji razporedila na formacijsko dolžnost poveljnika, ki se je opravljal v nazivu poročnika. Prejšnja razporeditev tožnika na formacijsko dolžnost, ki se je opravljala v nazivu nadporočnika, ne pomeni neke pridobljene pravice, zaradi katere tožnika kasneje ne bi bilo več možno razporediti na formacijo, ki se opravlja v nazivu, ki v celoti ustreza osebnemu činu tožnika.
Tožnik ni imel osebnega čina nadporočnika, niti ni dokazal, da bi formacijsko dolžnost na misiji dejansko opravljal v nazivu nadporočnika, zato je tožbeni zahtevek za plačilo razlike plače utemeljeno zavrnjen.
OZ-UPB1 člen 46, 49, 49/1. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
prevara - zmota - nedovoljene pritožbene novote
Da je izpolnjen zakonski stan prevare, ne zadoščajo okoliščine, na podlagi katerih si lahko stranka (s sklepanjem) ustvari zmotno predstavo o nekem dejstvu.
Ne more pa se na podlagi njih narediti zaključka o prevari, ne da bi tožeča stranka uspela izkazati tudi naklepno ravnanje tožene stranke z dajanjem lažnih informacij ali obljub o statusnem preoblikovanju v obliki združitve ali pripojitve njegovega dolžnika s finančno močnima podjetjema.
Delovni mesti župana in generalnega direktorja tožene stranke nista primerljivi. Tožena stranka je pravilno ocenila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih s področja organizacije, vodenja in upravljanja. Glede na dejanske ugotovitve, da je tožnik kot župan navedene občine vodil 6,5 zaposlenih, tožena stranka pa je imela v istem obdobju povprečno 7.846 zaposlenih, sta predsednik in članica razpisne komisije prepričljivo pojasnila, da je za toženo stranko pri razpisu za generalnega direktorja bistveno, da pozna delovanje velikih sistemov.
Delodajalec ima pravico, da kljub izpolnjevanju pogojev ne izbere prijavljenega kandidata, če v postopku ne ugotovi, da kandidat kljub izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev, njegovim potrebam ne ustreza. Kdaj bo razgovor potreben in opravljen, določi delodajalec sam, saj ta obveznost ni določena z nobenim predpisom. Tožena stranka pa tudi nikjer v objavi razpisa ni navedla, da bo razgovor opravila z vsemi kandidati.