ponovno odločanje o isti stvari - pravnomočnost - negativna procesna predpostavka - istovetnost zahtevka - identiteta spora - tožbeni predlog - ugotovitveni zahtevek - tožba na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev solastninske pravice - ista dejanska podlaga - ugotovitvena tožba
Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Pravno razmerje, na katerega se sodna odločba nanaša, postane z njeno pravnomočnostjo urejeno.
Dejstvo, da tožnik zahteva manj (manjši lastninski delež) kot v prej obravnavni zadevi, ni odločilno. Z obravnavano tožbo uveljavljani zahtevek je obsežen v zahtevku, uveljavljanem v prej obravnavani zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00016994
SPZ člen 42, 92, 96, 96/2. ZDen člen 66. ZUP člen 224, 281. URS člen 33. ZPP člen 206.
lastninska tožba - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - denacionalizacija - delna odločba o denacionalizaciji - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pravica do zasebne lastnine - poseg v pridobljeno pravico - protipravnost - ničnost - ničnost denacionalizacijske odločbe - odprava odločbe - dokončnost odločbe - aktivna legitimacija - prekinitev postopka
V času odločanja sodišča prve stopnje tožnica ni imela več veljavne podlage za izvirno pridobitev lastninske pravice, saj so bile z dokončnostjo upravne odločbe, s katero je bila denacionalizacijska odločba izrečena za nično, odpravljene pravne posledice, ki so iz nje nastale (281. člen ZUP). Vzpostavilo se je stanje, kakršno je bilo, če ne bi bilo nezakonitega upravnega akta, s katerim je tožnica pridobila lastninsko pravico. Ob tem pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da gre za poseg v njene pridobljene pravice, do katerega pa je prišlo skladno z zakonom, z dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Zato o njegovi protipravnosti ni mogoče govoriti in ne gre za neupravičen poseg v tožničino ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00018158
ZIZ člen 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1, 432, 434, 434/1, 434/2, 434/3. ZPP člen 313, 313/2, 355, 355/1, 355/2.
sodni penali - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - nedenarna obveznost, določena v sodni poravnavi - denarna obveznost - sklep o določitvi sodnih penalov - sklep o plačilu sodnih penalov - izvršilni postopek - kontradiktornost postopka - izvršilni naslov - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - sklenitev aneksa k pogodbi - prevzem izpolnitve - škoda - denarni zahtevek - pogoji za določitev sodnih penalov - zmotna uporaba materialnega prava - vrnitev zadeve v nov postopek - dopolnitev postopka
Čeprav o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti naloži plačilo sodnih penalov, odloči izvršilno sodišče, postopek naložitve plačila sodnih penalov po svoji naravi ni izvršilni postopek. Upnik v postopku naložitve plačila sodnih penalov šele pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov - t. j. pravnomočen sklep o plačilu sodnih penalov.
Pri dolžničini obveznosti poplačati celotni še odprti znesek iz naslova kreditne pogodbe gre v razmerju do upnika (to je sodolžnika po kreditni pogodbi) za denarno obveznost, saj gre dejansko za dogovor o prevzemu izpolnitve.
OZ člen 78, 78/1, 78/2. ZPP člen 286, 337, 337/1. SPZ člen 9.
pooblastilno razmerje - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila - preklic pooblastila - preklic in zožitev pooblastila - učinek prenehanja pooblastila - dobrovernost - skrbnost ravnanja - pritožbene novote
Dolg, ki naj bi ga prvo toženka zoper tožnika neuspešno vtoževala v pravdnem postopku, kot tudi v njem v njeno korist izdana začasna odredba na prepoved odsvojitve in obremenitve (vpisana v zemljiško knjigo), sta okoliščini, ki izvirata iz obdobja pred podelitvijo pooblastila dne 15. 5. 2013. Zato toženčeva seznanjenost z omenjenimi okoliščinami, ki so obstajale še pred nastankom (kot ugotavlja sodišče prve stopnje veljavnega) pooblastila, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo moč od njega upravičeno zahtevati (pričakovati), da preverja, ali je bilo pooblastilo (kasneje) preklicano (zoženo). Okoliščine, zaradi katerih bi moral drugo toženec v konkretnem primeru vedeti, da naj bi tožnik prvo toženki pred sklenitvijo sporne pogodbe (in dodatka) pooblastilo preklical, niso podane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00017693
ZPND člen 19, 22a. ZPP člen 8.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - nasilje v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - otrokova korist - hitri postopek - nujni postopek
Za izrek ukrepa po ZPND ni treba, da bi nasprotni udeleženec aktivno nasilno ravnanje usmeril v mladoletnega sina, ampak zadostuje že njegova prisotnost pri nasilnih dejanjih, ki jih je nasprotni udeleženec izvajal nad predlagateljico. Otrok, ki je priča nasilnim dejanjem nad drugo osebo, je hkrati tudi žrtev psihičnega nasilja.
ZPP člen 80, 154, 154/1, 155. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 245, 383, 386.
zavrženje tožbe - pravne posledice začetka stečajnega postopka - neprijava terjatve v stečajnem postopku - povrnitev pravdnih stroškov - načelo uspeha pravdnih strank - potrebni pravdni stroški - predhodni preizkus tožbe - faza predhodnega preizkusa tožbe - poslovna sposobnost - omejena poslovna sposobnost - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Stroški, povezani z opravljanjem procesnih dejanj po vložitvi odgovora na tožbo (pristop na narok, vložitev dveh pripravljalnih vlog), niso bili (več) potrebni za pravdo; glede na obstoj pogojev za zavrženje tožbe toženec z vložitvijo dveh pripravljalnih vlog in pristopom na narok ni več varoval interesa končnega uspeha v pravdi.
Preverjanje, ali je toženec v osebnem stečaju, ne sodi v fazo predhodnega preizkusa tožbe. V kolikor pritožnica meri na določbo 80. člena ZPP, skladno s katero mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, procesno sposoben, ji je treba pojasniti, da se obstoj poslovne in procesne sposobnost domneva in da sodišče prve stopnje v fazi predhodnega preizkusa tožbe ni imelo razlogov za sum o obstoju poslovne in procesne sposobnosti toženca, posledično pa tudi ne dolžnosti za ugotavljanje okoliščin v tej smeri (vpogled objav na portalu AJPES).
Ker toženka ni naročila odklopa elektrike in plina oziroma ni storila zatrjevanega motilnega ravnanja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prepovedni del zahtevka tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017705
ZPP člen 216, 216/1, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2. SPZ člen 75, 99, 99/2. OZ člen 131, 131/1.
spor majhne vrednosti - prepovedana imisija - varstvo lastninske pravice - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - zahtevek za povrnitev škode - povrnitev škode zaradi prekomernega smradu - šikanozno ravnanje - smrad - onesnaževanje - škoda - vzročna zveza - urna postavka - prosti preudarek
Toženkin namen ni bilo gnojenje, temveč nagajanje tožeči stranki zaradi domnevno nezakonitega opravljanja turistične dejavnosti. Ob takšnih dejstvih je pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da onesnaženje nepremičnine tožeče stranke z usmrajenim kurjim perjem predstavlja nedovoljeno imisijo (75. člen SPZ), ravnanje toženke pa protipravno vznemirjanje lastninske pravice. Tožeča stranka ima zato na podlagi drugega odstavka 99. člena SPZ v zvezi s prvim odstavkom 131. člena OZ pravico zahtevati povrnitev povzročene škode v višini stroškov, ki so ji nastali zaradi odstranjevanja kurjega perja.
Za odločitev v obravnavanem civilnopravnem razmerju je nepomembno, ali je tožeča stranka zadostila javnopravnim zahtevam za opravljanje turistične dejavnosti. Morebitna nezakonita gradnja objektov in nedovoljeno opravljanje dejavnosti toženki ne dajeta pravice do enostranskih in samovoljnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke.
Morebitno nedovoljeno opravljanje turistične dejavnosti je v naravno-vzročnem smislu sicer lahko sopovzročilo nastanek škode zaradi odstranjevanja kurjega perja, ni pa pomenilo niti pomembnega niti samostojnega vzroka zanjo. Takšen vzrok je predstavljalo nedopustno ravnanje toženke, ki je s šikanoznim namenom ob zemljišče tožeče stranke deponirala gnoj pomešan s kurjim perjem.
Toženec le z odgovorom na tožničino pritožbo, češ da se okoliščine niso bistveno spremenile, ne more spremeniti drugačne odločitve sodišča prve stopnje. Ta vsebuje tako pravno kot tudi dejansko presojo; ugotovljena dejstva, ker jih toženec s pritožbo ne izpodbija, v pritožbenem postopku torej niso več sporna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018087
ZPP člen 5, 214, 285, 286b, 337, 458, 458/1, 458/2.
zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - zakupnina - višina zakupnine - določitev zakupnine, če ni dogovorjena njena višina - letni način obračuna - razlaga pogodbe - pogodbena obveznost - določljiva obveznost - cenik - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedopustne pritožbene novote - nepristranskost - kontradiktornost - enakost orožij - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - sporna dejstva - prerekana dejstva - trditveno in dokazno breme - izvedenec - poizvedovalni dokaz
Pravilno je stališče, da je bila v pogodbi določena zakupnina le za prvo leto 1998, za nadaljnja leta pa zakupnina ni bila fiksno določena, saj se je določala v decembru tekočega leta. To predstavlja vez z vsakoletnim cenikom tožnika, ki tovrstne posle sklepa množično, in sicer pod enakimi pogoji za vse zakupnike.
Toženec v sporu majhne vrednosti na več mestih uveljavlja relativne kršitve določb pravdnega postopka. S tem pritožnik meri izven dopustnih pritožbenih razlogov iz 458. člena ZPP, zato se pritožbene navedbe v tem obsegu ne upoštevajo. Je pa pritožbeno sodišče glede na toženčeve očitke, ki merijo na nepristranskost sodišča oziroma kršitev zakonsko izpeljane ustavne pravice do kontradiktornosti, presojalo še, ali so podane postopkovne kršitve nemara prerasle v absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma pristransko sojenje, ki bi okrnilo enakost njunega položaja oziroma moč njunih orožij.
Z začasno odredbo se toženkama ne nalaga storitev nečesa, česar z razveljavitvijo začasne odredbe kasneje ne bi bilo mogoče več odpraviti. Gre zgolj za zamenjavo ključavnice oziroma izročitev ključev, kar ne pomeni večjega posega za toženki.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - darilo - spor o obstoju in vrednosti darila - vračunanje daril v dedni delež - prikrajšanje nujnega deleža - darilna pogodba - izročilna pogodba
ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem sodišče dodeli vlogo tožnika v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Dokazno breme glede obstoja daril in njihove vrednosti je na tistem, ki to zatrjuje. Tudi njegov pravni interes je, da se ugotovi obstoj daril, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za vračunanje daril v dedni delež oziroma upoštevaje le-teh pri izračunu (prikrajšanja) nujnega deleža.
zahteva stranke za povrnitev stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - procesni sklep - nagrada odvetnika
Pravdni postopek se je končal z umikom tožbe zunaj obravnave. Toženka je takoj potem, ko je bila o umiku tožbe obveščena, zahtevala povrnitev stroškov postopka, torej pravočasno, kar velja tudi glede zahteve za povrnitev stroškov pritožbe zoper procesni sklep.
Tožena stranka trditev, da dela niso bila dokončana, ker tožeča stranka ni odstranila zaščitne folije, ni podala, temveč je to izpovedal njen zakoniti zastopnik. Izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00018435
OZ člen 86, 87, 88, 112, 112/2. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3, 3/1, 4, 4/2.
kredit v CHF - potrošniški kredit - varstvo potrošnikov - valutno tveganje - oderuška pogodba - očitno nesorazmerna korist - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke
Ugotovitev, da je bila valutna klavzula sestavni del pogodbene kavze in da je tudi tožnik vedel za spremenljivost menjalnega tečaja, še ne daje podlage za sklep, da so bile vse spremembe v valutnem razmerju EUR/CHF pričakovane in predvidljive. Sodba je pomanjkljiva, ker se ni izrekla o obstoju spremenjene okoliščine, to je o zatrjevanem (nesprejemljivem) povečanju zneska anuitete zaradi drastičnega zvišanja vrednosti valute CHF in vplivu tako povečane anuitete na težavnost izpolnitve.
Ponudba tako imenovane konverzije ne zadostuje za sklep, da je imel tožnik možnost izogniti se posledicam tečajnih sprememb. Pogodbena stranka namreč ni dolžna odvračati škodljivih posledic na način, da utrpi enake ali še hujše posledice. Tudi možnost izbire med dvema kreditnima možnostma ob sklenitvi pogodbe, tj. kreditom v CHF in kreditom v EUR, še ne pomeni, da bi se bil tožnik lahko izognil zatrjevanim negativnim posledicam. Presoja predpostavk za razvezo pogodbe je po naravi stvari vezana na posamezno pogodbeno razmerje in ne na primerjavo z drugimi možnostmi, ki jih je imela pogodbena stranka na razpolago namesto sklenitve te pogodbe.
Ugotovitve v sodbi ne zadostujejo za sklep, da je toženka tožnika pred sklenitvijo pogodbe seznanila z informacijami, ki so mu omogočile, da bi lahko v celoti razumel ekonomske učinke spremembe tečaja na višino njegovih mesečnih obveznosti, preračunanih v domačo valuto, te ugotovitve pa bi ob nadaljnji ugotovitvi o nepoštenem ravnanju toženke in znatnem neravnotežju v pravicah in obveznostih pogodbenih strank lahko utemeljevale izrek ničnostne sankcije.
Sledeč stališčem SEU mora biti kreditojemalec jasno obveščen o tem, da se je s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti izpostavil valutnemu tveganju, za katerega obstaja verjetnost, da ga bo v primeru znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, v primerjavi z vrednostjo tuje valute, v kateri je bil kredit odobren, ekonomsko gledano težko zmogel. Ne zadostuje, da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, na podlagi danih informacij seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute. Dane mu morajo biti informacije, na podlagi katerih je zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Banka je zato dolžna navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo kredita v tuji valuti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016957
SPZ člen 43, 44, 44/2. ZPP člen 13. ZZK-1 člen 243, 243/4.
več ločenih pravdnih postopkov - sklep o prekinitvi postopka - prekinitev pravdnega postopka - lastninska pravica na nepremičnini - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - izbrisna tožba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbris vknjižbe - ni predhodno vprašanje
Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini s priposestvovanjem. Zahtevek je pravilno usmerila proti zemljiškoknjižnemu lastniku - tožencu. Tožba je v celoti sklepčna, zato odločitev v drugi pravdni zadevi I P 563/2017, v kateri tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženca, izbris navedene vknjižbe in ponovni vpis v korist toženčeve žene, ne predstavlja predhodnega vprašanja.
ugovor se šteje za umaknjen - začetek teka roka za plačilo sodne takse - obvestilo stranki - pravni pouk - sklep o predlogu za obročno plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - sodna praksa
Dolžnik je bil na koncu obrazložitve sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za obročno plačilo sodne takse, izrecno poučen glede začetka teka roka za plačilo sodne takse za ugovor. Zato posebno (novo) opozorilo dolžniku glede začetka teka roka v sklepu višjega sodišča, s katerim je bila zavrnjena dolžnikova pritožba zoper navedeni sklep, ni bilo potrebno.
Eden od primerov prenehanja stvarne služnosti na podlagi zakona je združitev, ko ista oseba postane lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine. To pravilo velja po stališču nekaterih pravnih teoretikov tudi v primeru, če se na obeh nepremičninah vzpostavi identično solastninsko razmerje glede solastnikov in njihovih deležev. V vseh drugih možnih situacijah (tudi v obravnavanem primeru, ko je toženka lastnica gospodujoče nepremičnine in solastnica služeče nepremičnine) pa določbe prvega odstavka 224. člena SPZ ni mogoče uporabiti. Ista oseba je lahko izključni lastnik gospodujoče nepremičnine in solastnik služeče nepremičnine – tedaj pravilo nemini res sua servit ne velja.