razvrstitev v plačni razred - javni uslužbenec - upoštevanje napredovanj - uradniško delovno mesto
Imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto je bistvenega pomena, zato je treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge. Člen 19 ZSPJS ne ureja prenosa plačnih razredov iz naslova napredovanj v nazivu, temveč vzpostavlja zgolj temeljno pravilo, da se javni uslužbenec ob imenovanju v naziv razvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan.
Okoliščina, kdaj je naslovnik pisanje tudi fizično oziroma dejansko prejel, je brezpredmetna, saj se vročitev v takih primerih šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019792
ZDR-1 člen 6, 7, 179.. ZDR člen 6a, 184.. OZ člen 131, 131/1.
enako obravnavanje - diskriminacija - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do vsakega izmed toženi stranki s strani tožnice očitanih ravnanj in do vseh tožničinih navedb v njeni vlogi, nato pa se je opredelilo tudi do vseh ravnanj skupaj in pravilno presodilo, da tožnica s strani tožene stranke ni bila neenako obravnavana in trpinčena na delovnem mestu.
obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zamudila 30 dnevni rok za vložitev tožbe. Tožeča stranka je izpovedala, da je 22. 12. 2016 (ko je opravila zadnje delo za toženo stranko) obvestila toženko in si vzela proste dni do konca decembra, nato pa je bila v januarju v bolniškem staležu. Povedala je tudi, da je dne 4. 1. 2017 od nadrejenega prejela naročilo za delo, kar je navedeni zaslišan kot priča potrdil. Navedeno dokazuje, da toženec prenehanja sodelovanja s tožečo stranko ni predvidel. Ni mogoče šteti, da je po oddaji dela dne 22. 12. 2016 med strankama avtomatično prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Odločilno za prenehanje sodelovanja je namreč obstoj volje strank po prenehanju razmerja. Da volje po prenehanju razmerja med strankama ni bilo, dokazuje prav elektronsko sporočilo nadrejenega z dne 4. 1. 2017, "da bo delo, ki ji ga je dodelil, zaradi bolniške odsotnosti predodelil in da če bo želela delati, naj sporoči". Glede na to, da je bilo tožnici dne 4. 1. 2017 podano novo naročilo za delo je materialnopravno nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki po 22. 12. 2016 nista bili več v pogodbenem razmerju. Tožba, ki jo je vložila dne 30. 1. 2017, je tako vložena pravočasno.
ZDR-1 člen 131, 131/2.. ZDR člen 126, 126/2, 127, 127/1.
plačilo razlike plače - pobotni ugovor - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti
Po določbi drugega odstavka 126. člena ZDR oz. ZDR-1 je plača delavca sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Po določbi prvega odstavka 127. člena ZDR oz. ZDR-1, se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V prvem odstavku 9. člena pogodbe o zaposlitvi je določeno, da osnovna plača tožnika na navedenem delovnem mestu glede na pričakovane delovne rezultate znaša 1.203,00 EUR bruto in da je tožnik upravičen do dodatka k osnovni plači glede na pričakovani delovni rezultat in delovno uspešnost. Iz takšne dikcije pogodbenih določil, ki so skladna z zakonskimi določili, ne izhaja, da osnovna tožnikova plača po pogodbi o zaposlitvi zajema tudi vse dodatke.
ZPP člen 394, 394-9, 394-10, 395, 395/2.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4.
obnova postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče v delovnem sporu upošteva pravnomočno odločitev ZZZS o dela (ne)zmožnosti, ki torej nima pravnih učinkov le iz naslova zdravstvenega zavarovanja, pravnomočna odprava takšne odločbe pa pomeni obnovitveni razlog.
ZIZ člen 71, 71/4, 71/5, 71/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 355/1, 360, 360/1.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - predlog dolžnika za odlog izvršbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - absolutna bistvena kršitev določb postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči - neupoštevanje vloge - seznanitev s pisanjem - opustitev vročitve - pravica do izjave v postopku - novela ZIZ-L - posebne okoliščine - pravni položaj upnikov - prijavljeno stalno prebivališče - izpodbojna zakonska domneva - prazna stanovanjska hiša - vrednost terjatve - vrnitev zadeve v nov postopek
Upnikoma pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila dana možnost seznanitve s predlogom dolžnice za odlog izvršbe in z obrazloženim mnenjem CSD ter možnost izjave do navedenih pisanj, čeprav je odločitev o odlogu izvršbe oprta na določbo petega odstavka 71. člena ZIZ, v skladu s katero je treba upoštevati tudi položaj in posledice, ki zaradi odloga izvršbe lahko nastanejo upniku.
Osnovna predpostavka za odlog izvršbe na podlagi četrtega do šestega odstavka 71. člena ZIZ je okoliščina, da stanovanje ali stanovanjska hiša predstavlja dolžnikov dom, to pa ne more biti stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer dolžnik dejansko ne živi. Gola stavba, v kateri sploh ni mogoče prebivati, ne more predstavljati dolžnikovega doma.
krajevna in stvarna pristojnost - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - vsebinsko odločanje - odločanje o zahtevku in izvršilnih stroških v pravdi
Glede na vrednost spornega predmeta obravnavanje zadeve sodi v pristojnost okrožnega sodišča.
Delna razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je sledila ugovoru tožencev, namreč ne pomeni, da je tožbeni zahtevek neutemeljen; sicer pa je bil sklep razveljavljen le v delu, kjer je bila dovoljena izvršba in določen sodni izvršitelj. Ali je tožnica še upravičena do zahtevanega plačila, ali pa je njena terjatev zaradi izpolnitve res že prenehala, kot trdita toženca, bo tako mogoče odločati šele v pravdi pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - vročanje sodnih odločb - prepozna pritožba - pogoji za nadomestno vročitev - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - nadomestna vročitev - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - pravica do enakega varstva pravic - vsebinska obravnava vloge - ugovor kot pritožba
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da če se je stranka kljub morebitnim napakam pri formalnostih vročanja dejansko seznanila s sodnim pisanjem, in če v takem primeru sodišče šteje, da je bila vročitev opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela, do kršitve pravice do izjavljanja po 22. členu Ustave RS, ne more priti.
Ni dopustna nadomestna vročitev po osebah, določenih v 140. členu ZPP, če te nastopajo v pravdi kot nasprotnik naslovnika.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ugovor pravne in procesne narave po svoji vsebini predstavlja tudi pritožbo zoper sodbo, kar izhaja iz vsebine te vloge. Ker navedene vloge ni obravnavalo kot pritožbo, je sklep, s katerim je predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe zavrnilo, preuranjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016944
OZ člen 131.
plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - odškodninska odgovornost - obračun odvetniške storitve - dobava električne energije - plačilo dobavljene električne energije - neplačilo računov - predhoden opomin na plačilo - neutemeljeni stroški - premoženjska škoda - nedopustnost ravnanja (protipravnost) - spor majhne vrednosti
Strinjati se je mogoče s pritožbenim stališčem, da predstavlja izdani račun za dolžnika obveznost, ne pa tudi s stališčem, da v odškodninskem sporu že izdani račun dokazuje nastanek oziroma obstoj škode.
ZFPPIPP-UPB8 člen 22. ZZLPPO člen 5, 6, 6/1,7. ZPP-UPB3 člen 227, 227/1, 286.a, 286a/3, 337, 337/1. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (1993) člen 32, 33.
Tožeča stranka je svoj zahtevek temeljila na prvem odstavku 6. člena ZZLPPO. Citirana zakonska določba je jasna glede pogojev, kdaj preide na podlagi samega zakona premoženje pravne osebe, ki se je lastninila, na tožečo stranko. Edini pogoj je, da to premoženje ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017148
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 269/1-2.
zavrženje obtožnice - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - vsebina obtožnice - opis dejanja v obtožnem aktu - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve se zahteva vedenje oziroma zavest storilca, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To je tisti element, ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj in jih jasno in določno razmeji od enostavne (civilnopravne) neizpolnitve obveznosti.
OZ člen 174, 174/2.. ZPIZ-2 člen 190, 190.a, 193, 193/1, 193/2.
odškodninski zahtevek zpiz - uporaba določil zakona
Res so bila izplačila, ki so predmet tožbenega zahtevka, izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1. 1. 2016, ne vpliva. Ker je pravno razmerje nastalo pred 1. 1. 2016, Zavod do povrnitve vtoževane škode ni upravičen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - neupravičena odsotnost z dela - obveščanje delodajalca
Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo notarski zapis, ki ni bil preveden in je zato napačno zaključilo, da notarski zapis dokazuje komunikacijo med tožnico in prokuristom. Zapis ne dokazuje vsebine pogovora pravdnih strank. Tožena stranka je pritožbi priložila svoj prevod sms sporočil, iz katerih izhaja, da se je tožnica s prokuristom tožene stranke pogovarjala izključno o računalniški miški in ne o razlogih za odsotnost z dela. Pravilno tožena stranka v pritožbi opozarja, da je prevod sms sporočil bistven, ker je potrebno ugotavljati vsebino sms sporočil glede tega, ali je tožnica sporočila prokuristu svojo odsotnost zaradi bolniškega staleža in za navedeno ni relevantna zgolj dokazana komunikacija po telefonu, temveč je bistvena vsebina te komunikacije. Sodišče prve stopnje v tem delu (glede vsebine pogovora med prokuristom in tožnico) dejanskega stanja ni ugotavljalo, zato je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena.
Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti (prvi odstavek 177. člena ZDR-1). Toženec v času odpovednega roka neupravičeno ni prišel na delo in tudi ni opravil primopredaje tehnične dokumentacije, ki je bila potrebna za izdelavo plastenke. To dokumentacijo je celo odtujil in iz sistema tožeče stranke zbrisal parametre za izdelavo sporne plastenke. S temi protipravnimi ravnanji je toženec tožeči stranki povzročil škodo, saj je morala pri proizvajalcu strojev poiskati tehnično pomoč, tj. nastavitev kalupa oziroma vnos tehničnih parametrov, da je lahko izvedla nujno proizvodnjo plastenk. Škodo je povzročil naklepno, saj dokumentacije ni želel predati (oziroma vnovično vnesti parametre v postopku primopredaje) kljub pozivom tožeče stranke.
zastopanje družbe - skupno zastopanje - smiselna uporaba določb o delniški družbi - omejeno zastopanje družbe - prokurist
Po določbi četrtega odstavka 266. člena ZGD-1 lahko statut ali pa nadzorni svet, če je to s statutom predvideno, določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično ali skupaj vsaj dva člana uprave ali član uprave skupaj s prokuristom. Ta določba se sicer nanaša na delniško družbo, vendar jo je smiselno uporabiti tudi pri družbi z omejeno odgovornostjo. Tako zastopanje je mogoče v primeru, če ima družba (d.o.o.) dva ali več poslovodij, za katere velja skupno zastopanje za vse ali za nekatere od njih. V takem primeru se lahko določi, da direktor zastopa družbo skupaj z drugim direktorjem ali skupaj s prokuristom in v tem smislu nepravo mešano zastopanje olajšuje zastopanje zakonitih zastopnikov, ki so vezani na skupno zastopanje.
Ker tožnik telesne okvare nima, spremembe pa so posledica bolezni, je bila z izpodbijanima odločbama zahteva za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro pravilno in zakonito zavrnjena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje pravice do invalidnine pa utemeljeno zavrnjen.
ZEPDSV člen 7, 18, 19.. ZDR-1 člen 136, 136/2, 16, 161/1, 184.
nadurno delo - voznik tovornjaka - mobilni delavci - pobot izplačila plače - soglasje delavca - evidenca o izrabi delovnega časa
Glede podano trditveno podlago, ko je tožnik navajal število ur, predložil vso dokumentacijo, s katero je razpolagal ter tudi predlagal sodišču, da toženo stranko pozove k predložitvi podatkov o opravljenem delu oziroma o številu kilometrov ter urah, ki jih je opravil, tožena stranka pa zakonsko določene evidence ni vodila, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo trditve tožnika ter se oprlo na evidenco delovnega časa, ki jo je navsezadnje pri obračunu plače upoštevala tudi tožena stranka ter tožbenemu zahtevku glede plačila nadur ugodilo.
V skladu z drugim odstavkom 136. člena ZDR-1 delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na zapis iz pogodbe o zaposlitvi, da tožnik soglaša s takšnim odtegovanjem zneskov. Takega predhodnega in povsem splošnega zapisa, ko sploh še ni podane nobene škode, in na katerega delavec pristane kot šibkejša stranka ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče šteti za pisno soglasje po drugem odstavku 136. člena ZDR-1.
Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izplačila, pač pa tudi, kdaj je bil tožnik seznanjen s tem, na kaj se plačilo nanaša, zlasti če gre - tako kot v obravnavanem primeru - le za delno plačilo (ali celo za več delnih izplačil, do katerih je pri toženi stranki prišlo v istovrstnih množičnih zadevah, med katere spada tudi obravnavana).
Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka bistveno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, tako da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.