izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neizplačana plača - prenos podjetja - sprememba delodajalca - odpravnina - delovnopravna koninuiteta
Pravilen je zaključek, da je bila podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri toženi stranki in pri njenih prejšnjih dveh delodajalcih. Tožnica je ves čas od spornega dne dalje in tudi pri toženi stranki opravljala enako delo, v istih prostorih, z istimi sredstvi (le enkrat vmes je prišlo do tega, da so ji zamenjali pisarno in računalnik), ugotovljeno je bilo, da je vseskozi delala po navodilih nadrejenega, kot tudi to, da so bile vse tri družbe, v katerih je delala tožnica, povezane družbe. Ob tem je nadalje pomembno dejstvo, da je tudi direktor tožene stranke potrdil, da je šlo pri prehodu tožnice pri prejšnjih delodajalcih za spremembo delodajalca. Odločilno je, da je bilo delo tožnice v vseh treh družbah (v bistvenem) enako oziroma, da se je poleg tega obseg dela tožnice tudi povečeval (ob siceršnjih enakih zadolžitvah).
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZJU člen 5, 5/1, 5/2.. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3, 3/5, 3a, 3a/10.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - javni uslužbenec - sistem plač v javnem sektorju
S 3. a členom ZSPJS je delodajalcu omogočeno, da po pisni zahtevi delavca sam predhodno preveri zakonitost plače javnega uslužbenca. Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnica poziv za odpravo nezakonitosti v zvezi s pogodbo o zaposlitvi naslovila na toženo stranko in zahtevala, da se ji plača skladno s 3. in 3. a členom določi z zakonskimi predpisi. Tožena stranka na ta poziv ni odgovorila in tožnica je predmetno vložila tožbo. Ker ZSPJS v 10. odstavku 3.a člena napotuje na poseben zakon v okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca, ki ureja postopek pritožbe oziroma ugovora in se upoštevajo določbe posebnega zakona, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, upoštevajoč prvi in drugi odstavek 200. člena ZDR-1. Tožnica je vložila tožbo na sodišče po 6 mesecih od zakonsko določenega roka za sodno varstvo, zato je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
Četudi tožena stranka ni imela sprejetih aktov, ki bi določali višino plače, je odločilno, da gre za voljeno funkcijo in zatrjevano opravljanje istega dela. Enake pravne položaje je treba obravnavati enako, zato ni nobenega razumnega razloga, da tožeča stranka ne bi na voljeni funkciji sekretarja prejemala enake plače kot delavka, ki je to funkcijo opravljala pred njo.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 18. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 6 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je umik tožbe pravočasen.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
Okoliščina, kdaj je naslovnik pisanje tudi fizično oziroma dejansko prejel, je brezpredmetna, saj se vročitev v takih primerih šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke.
Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožnikov tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, tožnik pa je podal umik tožbe dne 6. 7. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njegov zahtevek.
razvrstitev v plačni razred - javni uslužbenec - upoštevanje napredovanj - uradniško delovno mesto
Imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto je bistvenega pomena, zato je treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge. Člen 19 ZSPJS ne ureja prenosa plačnih razredov iz naslova napredovanj v nazivu, temveč vzpostavlja zgolj temeljno pravilo, da se javni uslužbenec ob imenovanju v naziv razvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan.
ZDR-1 člen 131, 131/2.. ZDR člen 126, 126/2, 127, 127/1.
plačilo razlike plače - pobotni ugovor - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti
Po določbi drugega odstavka 126. člena ZDR oz. ZDR-1 je plača delavca sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Po določbi prvega odstavka 127. člena ZDR oz. ZDR-1, se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V prvem odstavku 9. člena pogodbe o zaposlitvi je določeno, da osnovna plača tožnika na navedenem delovnem mestu glede na pričakovane delovne rezultate znaša 1.203,00 EUR bruto in da je tožnik upravičen do dodatka k osnovni plači glede na pričakovani delovni rezultat in delovno uspešnost. Iz takšne dikcije pogodbenih določil, ki so skladna z zakonskimi določili, ne izhaja, da osnovna tožnikova plača po pogodbi o zaposlitvi zajema tudi vse dodatke.
ZFPPIPP-UPB8 člen 22. ZZLPPO člen 5, 6, 6/1,7. ZPP-UPB3 člen 227, 227/1, 286.a, 286a/3, 337, 337/1. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (1993) člen 32, 33.
Tožeča stranka je svoj zahtevek temeljila na prvem odstavku 6. člena ZZLPPO. Citirana zakonska določba je jasna glede pogojev, kdaj preide na podlagi samega zakona premoženje pravne osebe, ki se je lastninila, na tožečo stranko. Edini pogoj je, da to premoženje ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016944
OZ člen 131.
plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - odškodninska odgovornost - obračun odvetniške storitve - dobava električne energije - plačilo dobavljene električne energije - neplačilo računov - predhoden opomin na plačilo - neutemeljeni stroški - premoženjska škoda - nedopustnost ravnanja (protipravnost) - spor majhne vrednosti
Strinjati se je mogoče s pritožbenim stališčem, da predstavlja izdani račun za dolžnika obveznost, ne pa tudi s stališčem, da v odškodninskem sporu že izdani račun dokazuje nastanek oziroma obstoj škode.
ZIZ člen 71, 71/4, 71/5, 71/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 355/1, 360, 360/1.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - predlog dolžnika za odlog izvršbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - absolutna bistvena kršitev določb postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči - neupoštevanje vloge - seznanitev s pisanjem - opustitev vročitve - pravica do izjave v postopku - novela ZIZ-L - posebne okoliščine - pravni položaj upnikov - prijavljeno stalno prebivališče - izpodbojna zakonska domneva - prazna stanovanjska hiša - vrednost terjatve - vrnitev zadeve v nov postopek
Upnikoma pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila dana možnost seznanitve s predlogom dolžnice za odlog izvršbe in z obrazloženim mnenjem CSD ter možnost izjave do navedenih pisanj, čeprav je odločitev o odlogu izvršbe oprta na določbo petega odstavka 71. člena ZIZ, v skladu s katero je treba upoštevati tudi položaj in posledice, ki zaradi odloga izvršbe lahko nastanejo upniku.
Osnovna predpostavka za odlog izvršbe na podlagi četrtega do šestega odstavka 71. člena ZIZ je okoliščina, da stanovanje ali stanovanjska hiša predstavlja dolžnikov dom, to pa ne more biti stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer dolžnik dejansko ne živi. Gola stavba, v kateri sploh ni mogoče prebivati, ne more predstavljati dolžnikovega doma.
krajevna in stvarna pristojnost - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - vsebinsko odločanje - odločanje o zahtevku in izvršilnih stroških v pravdi
Glede na vrednost spornega predmeta obravnavanje zadeve sodi v pristojnost okrožnega sodišča.
Delna razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je sledila ugovoru tožencev, namreč ne pomeni, da je tožbeni zahtevek neutemeljen; sicer pa je bil sklep razveljavljen le v delu, kjer je bila dovoljena izvršba in določen sodni izvršitelj. Ali je tožnica še upravičena do zahtevanega plačila, ali pa je njena terjatev zaradi izpolnitve res že prenehala, kot trdita toženca, bo tako mogoče odločati šele v pravdi pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - vročanje sodnih odločb - prepozna pritožba - pogoji za nadomestno vročitev - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - nadomestna vročitev - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - pravica do enakega varstva pravic - vsebinska obravnava vloge - ugovor kot pritožba
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da če se je stranka kljub morebitnim napakam pri formalnostih vročanja dejansko seznanila s sodnim pisanjem, in če v takem primeru sodišče šteje, da je bila vročitev opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela, do kršitve pravice do izjavljanja po 22. členu Ustave RS, ne more priti.
Ni dopustna nadomestna vročitev po osebah, določenih v 140. členu ZPP, če te nastopajo v pravdi kot nasprotnik naslovnika.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ugovor pravne in procesne narave po svoji vsebini predstavlja tudi pritožbo zoper sodbo, kar izhaja iz vsebine te vloge. Ker navedene vloge ni obravnavalo kot pritožbo, je sklep, s katerim je predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe zavrnilo, preuranjen.
Sodišče prve stopnje je postopek napačno ustavilo v celoti, namesto le v delu, glede katerega je bila tožba umaknjena (188. člen ZPP). Zato je odločitev o ustavitvi postopka v delu, ki se nanaša na 296,43 EUR, predmet razveljavitve. Pravilna je le odločitev o delni ustavitvi postopka glede 622,48 EUR. To predstavlja odločitev o 68 % vtoževane terjatve. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je tožnik v sporu deloma uspel in je tožnikove stroške postopka neutemeljeno pobotalo s stroški tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE
VSL00016716
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZEKom-1 člen 129, 129/2, 129/3, 129/4.
spor majhne vrednosti - elektronske komunikacije - pogodbena kazen - sprememba pogojev - naročnikov odstop od pogodbe - obstoj pogodbe
Po stališču višjega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka s tem, ko je toženi stranki zaračunala strošek predčasne prekinitve aneksov (ki pa ga je kasneje sama stornirala), ni enostransko odstopila od pogodbe. Tega ni storila niti tožena stranka pri prenosu telefonskih številk, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je pogodbena obveznost med strankama obstajala še naprej, pravilen.
Drugi odstavek 129. člena ZEKom-1 res določa, da imajo ob vsaki spremembi pogojev, določenih v naročniški pogodbi, naročniki pravico brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni odstopiti od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. Vendar pogodbena kazen v tej zadevi ni niti predmet spora niti ni del vtoževanega zahtevka tožeče stranke, zato se sodišče prve stopnje do tega pravilno ni opredeljevalo.
smrt dolžnika - nadaljevanje izvršbe zoper dediče - sklep o dedovanju
Pravno nasledstvo mora biti izkazano z javno ali po zakonu overjeno listino, torej z listino, ki ima enako dokazno močno kot izvršilni naslov, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Pravilo, da mora biti prehod terjatve oziroma obveznosti izkazana na kvalificiran način, je posledica tega, da naj bo izvršilno sodišče razbremenjeno ugotavljanja okoliščin v zvezi z obstojem terjatve. Izvršilno sodišče je vezano z načelom formalne legalitete in lahko upošteva samo tisto nasledstvo, ki se dokaže z javno ali po zakonu overjeno listino ali je ugotovljeno z deklaratorno sodno odločbo (tudi to je javna listina). Univerzalno nasledstvo, do katerega pride s smrtjo fizične osebe, se dokazuje s sklepom o dedovanju. Do takrat ni jasno ali bo nek dedič prevzel zapuščino ali ne in to je razlika s pravdnim postopkom.
ZJN-2 niti ZNJ-3 v definiciji pojmov ne opredeljuje pojma neresnične izjave ali dokazila v smislu določil 109.a člena ZJN-2 oziroma 112. člena ZJN-3; pač pa Slovar slovenskega knjižnega jezika neresnično izjavo opredeljuje kot nekaj kar ni resnica, torej kot neresnične podatke ali celo kot neresnično izjavo z namenom zavajati v zmoto – torej laž. V tem smislu je zato potrebno presojati izjavo oziroma dokazilo, ki je bilo s strani pravne osebe oziroma odgovorne osebe predloženo kot priloga ponudbe in ni mogoče slediti razlagi, ki jo ponujata pritožbi sklicujoč se na pojem ponarejene listine ali spremenjene listine v smislu uporabe odločil 251. člena KZ-1.
Ob v postopku nedvomno ugotovljenem dejstvu, da je direktor pravne osebe v imenu in za račun pravne osebe v ponudbi med drugim oddal izjavo (s priloženim certifikatom), kar je oboje podpisal in ožigosal (z namenom zavajanja naročnika, da izpolnjujejo zahtevane pogoje v zvezi z lesom, čeprav se je zavedal, da certifikat sploh ni bil izdan njihovemu podjetju niti v konkretnem postopku javnega naročanja) ni mogoče šteti, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, predvsem ne, ker je to storil prav direktor, ki je dolžan skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožniku v času misije ni bilo omogočeno koriščenje tedenskega počitka v trajanju 25 dni, za kar mu je priznalo odškodnino. Pri tem se je pravilno oprlo na tretji odstavek 156. člena ZDR, drugi odstavek 97.f člena ZObr, 53. člen ZSSloV.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 8, 10, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 15, 16.
izvršiteljevi stroški
Pridobivanje podatkov v primeru, ko ni nobenega indica o spremembi prebivališča dolžnika, ni potrebno za izvršbo in povzroča nepotrebne stroške upniku, v kasnejši fazi pa dolžniku.
Pridobivanje podatka o naslovu dolžnika pa je po stališču sodišča druge stopnje potrebno, ko iz podatkov spisa izhaja negotovost o naslovu dolžnika, kar je v konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo upnik navedel drug naslov, v postopku vročanja sklepa o izvršbi pa je sodišče ugotovilo pravilni naslov dolžnika, na katerem je izvršitelj tudi opravil rubež.
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, med drugim, da je ob nastanku invalidnosti zavarovanec dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta (2. alineja 42. člena ZPIZ-2). Zavarovančeva delovna leta znašajo 56 let, ena tretjina delovnih let pa znaša 18 let in 8 mesecev. V tem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine, kajti pokojni zavarovanec je dopolnil le 8 let, 6 mesecev in 13 dni pokojninske dobe, kar pa je premalo. Ker v BIH tudi nima dopolnjene pokojninske dobe, s tem odpade tudi možnost seštevanja pokojninskih dob, upoštevaje določbe Sporazuma.