DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018479
ZDR člen 182, 182/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca
Tožeča stranka neutemeljeno vztraja pri odškodninski odgovornosti toženca kot njenega delavca po prvem odstavku 182. člena ZDR. Po tej določbi lahko delodajalec terja odškodnino od delavca, ki je škodo povzročil namenoma oziroma iz hude malomarnosti. Po prvem odstavku 131. člena OZ morajo biti za odškodninsko odgovornost izpolnjene vse štiri predpostavke: protipravnost ravnanja, škoda, pravno relevantna vzročna zveza in krivda povzročitelja. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da tožeča stranka ni uspela dokazati že prve predpostavke - protipravnosti toženčevega ravnanja, saj ni dokazala, da oprema, katere dobavo je financirala, kreditojemalki ni bila dobavljena. Zato toženčevo ravnanje, ko je bonitetnemu analitiku s fotografijami dokazoval dobavo materiala in sporočil, da zaradi že dobavljenega materiala bančna garancija ni potrebna, ne predstavlja protipravnega ravnanja. V posledici tega ni podana vzročna zveza z nastalo škodo zaradi nevrnjenega kredita, kot tudi ne toženčeva krivda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018469
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 153.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - bistvena kršitev določb postopka - delo z viličarjem - nevarna dejavnost - vzročna zveza - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - izrecna odklonitev operativnega posega
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da druga toženka dela ni organizirala na varen način, tako da ga ne bi hkrati opravljala dva delavca na istem mestu, pri čemer je tožnik delo opravljal ročno, sodelavec pa z uporabo viličarja. Pri tem ni pojasnilo, na kateri dejanski in pravni podlagi je prišlo do takšnega zaključka, pred tem pa je v obrazložitvi sodbe navedlo, da je bilo pri drugi toženki poskrbljeno za varno delo. Razlogi sodbe so med seboj dejansko v nasprotju, zato izpodbijane sodbe glede odločilnega dejstva (obstoja krivdne odgovornosti druge toženke) ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodelavec je pri manevriranju (obračanju) z ročnim električnim viličarjem zapel ob zraven stoječe vozičke, tako da je vsaj en voziček, ki je tehtal med 50 - 100 kg, z vilic padel in poškodoval tožnika. Ob navedenem dejanskem položaju oziroma glede na dejanske okoliščine primera je nejasen zaključek sodišča prve stopnje, da škoda ni nastala zaradi delovanja viličarja. Če je v zvezi z uporabo delujočega viličarja nastala škoda, potem bo odgovornost druge toženke za to škodo objektivna. Sodna praksa še vedno kot nevarne šteje (delujoče) viličarje pri premikanju, primerljive s tistim, pri katerem se je poškodoval tožnik, oziroma delo z njimi opredeljuje kot nevarno dejavnost, pri čemer objektivno odgovornost imetnika oziroma obratovalca zmanjša ali izključi pod predpostavkami iz 153. člena OZ.
Odklonitev operacije sama po sebi ne vpliva na zmanjšanje odškodnine (razen če gre za operacijo, kateri bi se po rednem teku stvari podvrgel vsak človek brez rizika škodnih posledic same operacije).
Tožnica je imela s prejšnjim delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto prodajalec. Za enako delovno mesto je imela sklenjeno tudi pogodbo o zaposlitvi s toženo stranko. Pri obeh delodajalcih je opravljala enako delo, v istih prostorih, z isto nadrejeno osebo, istim direktorjem obeh delodajalcev in brez prekinitve. Razen delodajalca se pri njenem delu ni spremenilo nič. Zato se v skladu s 73. členom ZDR šteje, da gre za prenos podjetja oziroma spremembo delodajalca v smislu navedene določbe.
zastopanje družbe - skupno zastopanje - smiselna uporaba določb o delniški družbi - omejeno zastopanje družbe - prokurist
Po določbi četrtega odstavka 266. člena ZGD-1 lahko statut ali pa nadzorni svet, če je to s statutom predvideno, določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično ali skupaj vsaj dva člana uprave ali član uprave skupaj s prokuristom. Ta določba se sicer nanaša na delniško družbo, vendar jo je smiselno uporabiti tudi pri družbi z omejeno odgovornostjo. Tako zastopanje je mogoče v primeru, če ima družba (d.o.o.) dva ali več poslovodij, za katere velja skupno zastopanje za vse ali za nekatere od njih. V takem primeru se lahko določi, da direktor zastopa družbo skupaj z drugim direktorjem ali skupaj s prokuristom in v tem smislu nepravo mešano zastopanje olajšuje zastopanje zakonitih zastopnikov, ki so vezani na skupno zastopanje.
Tožnik je tudi po uveljavitvi ZSPJS po 1. 8. 2008 še vedno upravičen do razlike v plači, in sicer med prevedeno plačo in plačo, ki bi jo prejemal po pogodbi o zaposlitvi z dne 24. 12. 1991, ker tožnikova pogodba o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007 še vedno velja, saj ni prenehala, ta sprememba zakonodaje je vplivala na določbo o plači kot elementu pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je pred podano odpovedjo s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi opravljal delo na delovnem mestu vzdrževalec I, za katero se je zahtevala V. stopnja izobrazbe, ki je sicer ni imel, po novi pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007, ki jo je podpisal, pa je delal na delovnem mestu vzdrževalec II, kjer se je zahtevala IV. stopnje izobrazbe. Sodni izvedenec je izračunal razliko v plači med dejansko prejeto plačo in prevedbeno plačo po pogodbi o zaposlitvi, čemur je sodišče prve stopnje pravilno sledilo. Tako je tožnik od 1. 8. 2008 upravičen do odškodnine v višini razlike v mesečni plači glede na plačo, ki jo je dejansko prejemal in plačo za V. tarifni razred.
ZPP v drugem odstavku 254. člena določa, da če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci.
V konkretnem primeru sta podani mnenji s strani specialista ortopeda in specialistke medicine dela, prometa in športa, na podlagi iste dokumentacije povsem različni, saj je specialist ortoped ocenil, da je tožnica popolnoma nezmožna za vsako delo, specialistka medicine dela, prometa in športa pa je menila, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni in da je zmožna za drugo delo s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno.
Glede na citirani 254. člen ZPP, je v konkretnem primeru zaradi različnih mnenj, potrebno najprej vsakega od izvedencev zaslišati in sicer vsakega enako o vseh pomembnih vprašanjih, tj. za vsako obolenje posebej, o teži obolenja, posledicah in predvsem kaj je tožnica s takšnim obolenjem zmožna oziroma ni zmožna opravljati in zakaj ne, ter kaj glede na posamezne zahteve, pomeni to za opravljanje konkretnega dela.
Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izplačila, pač pa tudi, kdaj je bil tožnik seznanjen s tem, na kaj se plačilo nanaša, zlasti če gre - tako kot v obravnavanem primeru - le za delno plačilo (ali celo za več delnih izplačil, do katerih je pri toženi stranki prišlo v istovrstnih množičnih zadevah, med katere spada tudi obravnavana).
Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka bistveno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, tako da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
Dolžnik je lahko pričakoval prijavo terjatve zastavnega upnika na razdelitvenem naroku. Moral bi nanj pristopiti, da bi lahko prerekal terjatev in si na ta način zagotovil enako pravico v pritožbi. Ker tega ni storil, mu je pravica do prerekanja iz 201. člena ZIZ ugasnila.
Obtoženčeva prištevnost, ki jo je sodišče prve stopnje ugotavljalo in ugotovilo s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke je v zadostni meri pojasnjena, celovito branje teh razlogov, vključno z ostalimi, ki so tudi relevantni za izbiro in odmero kazenske sankcije, pa pokaže, da je sodišče to okoliščino v zadostni meri upoštevalo. Obtoženčevo specialno povratništvo je že po naravi stvari same okoliščina, ki jo sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino upošteva.
Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izplačila, pač pa tudi, kdaj je bil tožnik seznanjen s tem, na kaj se plačilo nanaša, zlasti, če gre - tako kot v obravnavanem primeru - le za delno plačilo (ali celo za več delnih izplačil, do katerih je pri toženi stranki prišlo v istovrstnih množičnih zadevah, med katere spada tudi obravnavana). Tožnik je po vložitvi navedene vloge tožene stranke, ko je bil seznanjen, na kaj se nanaša plačilo tožene stranke umaknil tožbo v celoti (tudi v zvezi z neizpolnjenim delom tožbenega zahtevka), kar pomeni, da jo je umaknil pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016936
ZPP člen 154, 154/2.
spor majhne vrednosti - razveljavitev pogodbe - ničnost pogodbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje dela tožbe - odločitev o pravdnih stroških - uspeh pravdnih strank
Tožnica namreč s tožbo ni v celoti uspela, ampak je bil del obrestnega dela denarnega zahtevka zavrnjen, del tožbe, ki se nanaša na zahtevek za razvezo kupne pogodbe oziroma njeno ničnost, pa je sodišče zavrglo. Odločitev o zavrženju tožbe ni mogoče šteti za uspeh tožnice niti ob upoštevanju dejstva, da je bil zavrženi del tožbe s strani tožnice vložen (tudi) kot obrambno sredstvo zoper tožbo toženke v zadevi V P 801/2016, ki jo je ta nato v teku postopka umaknila in se zahtevku odpovedala.
Po 2. odstavku 34. člena ZSVarPre je upravičenec do izredne denarne socialne pomoči dolžan prejeto pomoč uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, in sicer v roku 30 dni po prejemu pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je vložena pred potekom roka. Če je rok zamujen iz opravičenih razlogov, je v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku mogoč predlog za vrnitev v prejšnje stanje (3. odstavek). Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejemu izredne denarne socialne pomoči, oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč. Če tega ne stori, ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko uporabljena, ali ni bila uporabljana v predpisanem roku, ni upravičen do izredne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema istovrstne denarne dajatve, razen v primeru vložitve nove vloge zaradi naravne nesreče ali višje sile (4. odstavek).
OZ člen 174, 174/2.. ZPIZ-2 člen 190, 190.a, 193, 193/1, 193/2.
odškodninski zahtevek zpiz - uporaba določil zakona
Res so bila izplačila, ki so predmet tožbenega zahtevka, izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1. 1. 2016, ne vpliva. Ker je pravno razmerje nastalo pred 1. 1. 2016, Zavod do povrnitve vtoževane škode ni upravičen.
plačilo prispevkov za socialno varnost - zavrženje tožbe - sodna pristojnost - delovni spor - bruto plača - neto plača
V našem plačnem sistemu je uveden sistem bruto plače in da plačilo za delo ne predstavlja le neto plače ter da oženje pristojnosti delovnega sodišča izključno na odločanje o delavčevi pravici do neto plače ni ustrezno. Delavec ima namreč pravico do bruto plače (po določbah 126. do 129. člena ZDR-1), katere del so davki in prispevki, ki jih je delodajalec dolžan plačevati za delavca v skladu s predpisi. Delavcu ni mogoče odreči sodnega varstva za terjatve iz naslova neizplačane bruto plače, do katere je upravičen po pogodbi o zaposlitvi, zato je za tovrstne spore delovno sodišče stvarno pristojno v skladu z določbo točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Za tak spor gre tudi v obravnavanem primeru, v katerem tožnica od tožene stranke zahteva plačilo obračunanih zapadlih prispevkov. Obveznost plačila bruto plače je namreč primarno civilna obveznost iz delovnega razmerja, sodišče pa v delovnem sporu, kot je obravnavani, v ničemer ne posega v pristojnosti davčnih organov, ker delavec uveljavlja svojo pravico do bruto plače, ki vključuje pravico do plačila prispevkov, na podlagi podatkov davčnega organa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO VARSTVO
VDS00018357
ZSDP člen 81.. ZPIZ-1 člen 142.. OZ člen 131, 148.
dodatek za nego otroka - dodatek za pomoč in postrežbo - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov
Protipravnost pri izdaji upravnih odločb ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega predpisa ali kršitvi postopka, temveč je ravnanje protipravno le, če gre za kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitev, ki je zavestna, namerna in očitna. Torej, če gre zlasti za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporabo jasne določbe zakona ali namerno razlago predpisov v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, če je podano grobo kršenje pravil postopka in napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka. Celo ugotovljena nezakonitost, sama po sebi še ne pomeni nujno nastanka odškodninske odgovornosti, saj se za obstoj odškodninskega elementa protipravnosti pri postopanju upravnih organov zahteva hujše odstopanje od pričakovanih standardov postopanja. Le v primeru težjih kršitev, kot so zloraba, samovolja in podobno, ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski namen protipravnosti.
Toženima strankama ni mogoče očitati, da sta pri izdaji spornih odločb, nerazumno odstopili od materialnega prava. Četudi je bil ustavljen dodatek za nego otroka za nazaj drugotoženi stranki ni mogoče očitati grobega kršenja pravil postopka niti napake, ki bi bila povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka. Enako velja glede dajanja navodil prvotožene stranke drugotoženi stranki, saj ne gre za obvezna navodila glede tolmačenja zakonodaje.
Stroški pregleda odločb, posvet s stranko in poročilo stranki so nesamostojna opravila, ki so priznana in zajeta v stroških sestave obrazložene vloge in zastopanja na narokih.
Intervenientka na strani prve toženke (zavarovalnica) je podala izjavo o vstopu v pravdo, kar je skladno s tretjim odstavkom 199. člena ZPP pogoj za izdajo izpodbijanega sklepa o intervenciji. Zato ne držijo pritožbene navedbe, da je intervenientka sodelovala v tem sporu proti njeni volji.
Ker pri tožnici do izdaje izpodbijane dokončne odločbe ni prišlo do takega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, je tožbeni zahtevek, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, utemeljeno zavrnjen.
ZJN-2 niti ZNJ-3 v definiciji pojmov ne opredeljuje pojma neresnične izjave ali dokazila v smislu določil 109.a člena ZJN-2 oziroma 112. člena ZJN-3; pač pa Slovar slovenskega knjižnega jezika neresnično izjavo opredeljuje kot nekaj kar ni resnica, torej kot neresnične podatke ali celo kot neresnično izjavo z namenom zavajati v zmoto – torej laž. V tem smislu je zato potrebno presojati izjavo oziroma dokazilo, ki je bilo s strani pravne osebe oziroma odgovorne osebe predloženo kot priloga ponudbe in ni mogoče slediti razlagi, ki jo ponujata pritožbi sklicujoč se na pojem ponarejene listine ali spremenjene listine v smislu uporabe odločil 251. člena KZ-1.
Ob v postopku nedvomno ugotovljenem dejstvu, da je direktor pravne osebe v imenu in za račun pravne osebe v ponudbi med drugim oddal izjavo (s priloženim certifikatom), kar je oboje podpisal in ožigosal (z namenom zavajanja naročnika, da izpolnjujejo zahtevane pogoje v zvezi z lesom, čeprav se je zavedal, da certifikat sploh ni bil izdan njihovemu podjetju niti v konkretnem postopku javnega naročanja) ni mogoče šteti, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, predvsem ne, ker je to storil prav direktor, ki je dolžan skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe.