Samo v primeru, ko upniki konkretizirano in dokazno podprto uveljavljajo ugovor zlorabe pravice, se je sodišče dolžno opredeliti do materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka. Pa še to le do te mere, da presodi, ali vsebuje načrt finančnega prestrukturiranja ukrepe, ki so očitno neutemeljeni in niti na prvi pogled ne morejo doseči navedenih ciljev, saj je tedaj mogoče skleniti, da gre za zlorabo pravice.
Za poslovno goljufijo ne zadošča zgolj navajanje okoliščin in ravnanj, ki so tipična za sleherno pogodbeno razmerje, kot je v obravnavanem primeru zaveza k pravočasni in kvalitetni izpolnitvi obveznosti s strani obdolženca, temveč mora zakonski znak preslepitve biti konkretiziran z navedbo dejanskih okoliščin, ki jasno kažejo na obstoj obdolženčev zavesti, da obveznosti ne bodo izpolnjene na pogodbeno dogovorjen način.
Neutemeljena je tudi navedba, da poledenela tla predstavljajo nevarno stvar, ker iz njih izvira večja nevarnost zdrsov in padcev. Res je bilo takšno stališče starejše sodne prakse, ki pa jo je novejša sodna praksa presegla. Kadar stvar, ki sicer ni nevarna (suha tla) postane nevarna zaradi določenih okoliščin, to narave odgovornosti ne spreminja. V teh primerih je mogoče iskati odgovornost le pri subjektih, ki jim je mogoče pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin. Sodišče prve stopnje je torej pri odločanju pravilno uporabilo določbe o krivdni odgovornosti.
V primeru, da je pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice pravni posel ali akt pristojnega državnega organa (pravnomočne sodne odločbe ali dokončne upravne odločbe), kot to v tem postopku zatrjuje tožeča stranka, ima lastnik za varstvo oziroma uresničitev svoje lastninske pravice na voljo zahtevke za izpolnitev zavezovalnega posla oziroma uresničitev sodne odločbe, torej dajatvene zahtevke (npr.: tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, izbrisna tožba).
Tožeča stranka je trdila, da se zaradi spremembe solastnine v etažno lastnino v zemljiški knjigi ne more vpisati kot lastnica zadevnih nepremičnin. S tem je smiselno zatrjevala, da stanje vpisov v zemljiški knjigi iz materialnopravnih razlogov ni pravilno. V takšnih primerih pravno varstvo nudi izbrisna tožba, s katero se sanira materialnopravna neveljavnost vpisa. V skladu z 2. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1 je namreč vknjižba neveljavna iz materialnopravnega razloga, če je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, postalo neveljavno zaradi razveljavitve zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno. To pa je tudi primer v tej zadevi. Zato bi tožeča stranka lahko dosegla svoj cilj z vložitvijo izbrisne tožbe. Ker je izbrisna tožba dajatvena tožba in kot takšna nudi celovito pravno varstvo, tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Sprejeto je namreč enotno stališče, da če lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Pravno varstvo lastninske pravice z ugotovitveno tožbo je v skladu s sodno prakso in teorijo namenjeno le situacijam, ko novi lastnik pridobi lastninsko pravico na podlagi zakona. Torej v primerih, ko zakon kot posledico določenega pravnega dogodka določa pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Takšen primer je pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (43. člen SPZ). Ugotovitvena odločba ima v teh primerih le deklaratorno naravo. Tožeča stranka v obravnavanem primeru ni zatrjevala, da bi bila pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na 32 posameznih delih zakon, kar bi opravičilo ugotovitveni zahtevek.
neupravičen pripor - odškodnina zaradi neupravičenega pripora - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dolžnost države je, da tudi osebam, ki jim je sicer utemeljeno odvzeta prostost, zagotovi take standarde bivanja, ki so človeka vredni. Če jih ne, ravna protipravno in je podana njena krivdna odškodninska odgovornost zaradi kršitve pravic osebnosti.
Ker je sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze v ponovljenem postopku prišlo do zaključka, da obdolžencema ni dokazan goljufiv namen, pri čemer se utemeljeno sklicuje na izpovedbo priče M.Š., ki je izpovedal v prid obeh obdolžencev, da sta imela resen namen, da se posojilo vrne in da je v tistem času obstajala možnost prestopa igralca M.M. v drug klub, za kar bi klub M. prejel odškodnino, je obdolženca utemeljeno oprostilo obtožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017870
KZ-1 člen 74, 74/1, 227, 227/2. ZKP člen 101, 109, 502, 502/1, 502/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pridobitev protipravne premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - premoženjska škoda - zakonski znak kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - premoženjskopravni zahtevek - upravičen predlagatelj
Sodišče prve stopnje ima prav, ko ugotavlja, da okoliščina, da pridobitev protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, za katero je državno tožilstvo predlagalo uvedbo preiskave zoper oba osumljenca, ni odločilna za presojo o utemeljenosti zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki ga je podalo državno tožilstvo in kateremu je ugodilo, ker je za protipravno premoženjsko korist potrebno šteti vsako povečanje premoženja storilca, ki ima vzrok v storitvi kaznivega dejanja, pri čemer protipravna premoženjska korist lahko pomeni dodatno sestavino protipravnosti pri kateremkoli kaznivem dejanja, čeprav za samo ugotovitev kaznivega dejanja ni pomembna, je pa pomembna okoliščina za odmero kazni ali za uporabo drugih kazenskih sankcij.
Kršitev iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je namreč podana takrat, če sodišče prve stopnje o predmetu obtožbe ne odloči v izreku sodbe, kar pa v obravnavani primeri ni primer. Napadena sodba se namreč nanaša na obdolženca in na dejanje, ki je obseženo v zasebni tožbi in ga je sodišče prve stopnje tudi povzelo v izrek napadene sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00017238
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (2008) člen 1, 1/1, 3, 3-6, 3-10, 9, 9/2, 9/4, 9/5, 11, 11/1, 13, 13/1, 13/2, 19, 19/1, 19/1-1, 19/1-2, 19/2. ZPP člen 341.
odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - obveznost plačila prevoza - zbirni center - izvajalec gospodarske javne službe - ravnanje s komunalnimi odpadki - zmotna uporaba materialnega prava - razlaga podzakonskega predpisa
Sodišče prve stopnje je sledilo stališču tožeče stranke in se pri tem oprlo na prvi odstavek 11. člena Uredbe o ravnanju z ONS, ki ga je tolmačilo tako, da si zbiranja odpadnih nagrobnih sveč ni mogoče predstavljati brez njihovega prevoza na mesto zbiranja oziroma predelave. Po presoji pritožbenega sodišča, pa navedenemu materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje ni mogoče slediti, saj iz 11. člena Uredbe izhaja, da je dolžna tožena stranka zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč od izvajalcev javne službe in upravljalcev pokopališč. Kot izhaja iz besednega pomena navedene določbe bremenijo toženo stranko stroški, ki nastanejo zaradi predpisanega ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, šele od njihovega prevzema v zbirnem centru komunalnih odpadkov dalje.
Na tožeči stranki je bilo trditveno (in dokazno) breme glede trditev o vseh dejstvih, potrebnih za specifikacijo višine tožbenega zahtevka, saj lahko upnik v pravdi uspe le z ustrezno konkretiziranim in substanciranim tožbenim zahtevkom. Tožeča stranka pa takšnih trditev pred sodiščem prve stopnje ni podala, saj niti ni določno navedla, da naj bi bila cena dogovorjena v skupnem (pavšalno določenem) znesku za celoto opravljenih del.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017101
KZ-1 člen 207, 207/1. ZZasV člen 52.
roparska tatvina - uporaba sile - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - elementi sostorilstva - namen videonadzora
Glede na dejstvo, da je obdolženec zaposlen in prejema dohodek v višini, kot jo je navedel sodišču in je razviden iz njegovih osebnih podatkov v prvostopenjski sodbi, ni imelo podlage za odločitev, da se ti stroški izplačajo iz proračuna, pri čemer pritožba s splošno navedbo, da je iz sodišču javno dostopne evidence nedvomno mogoče preveriti, da obdolženec prejema le skromne dohodke, ne da bi pri tem navedla njihovo višino in to potrdila z ustrezno listino ter tako izkazala, da so se sodišču znani podatki o zaposlitvi in plači obdolženca spremenili, ne more uspeti s svojo trditvijo, da je sodišče prve stopnje glede odločbe o stroških kazenskega postopka dejansko stanje zmotno ugotovilo in da so podani razlogi, da se obdolženca plačila stroškov oprosti.
Opis, da sta bila obdolženca navedenega dne kot sostorilca z zavestnim sodelovanjem pri storitvi zalotena pri tatvini, pa sta zato, da bi ukradene stvari obdržala, uporabila proti drugemu silo, ko sta v trgovini H. na V. 7 s prodajne police vzela stvari, ki so v nadaljevanju navedene, prav tako pa njihova vrednost, last družbe H. d.o.o., ustrezno konkretizira zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, ki je podana, kadar kdo vzame komu tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, v nadaljevanju pa je ustrezno konkretizirana še sila, ki sta jo proti drugemu uporabila zato, da bi ukradene stvari obdržala, in ki njuno ravnanje opredeljuje kot kaznivo dejanje roparske tatvine. Navedba, da sta naštete stvari v trgovini vzela s prodajne police, nato pa z ukradenimi stvarmi odšla mimo blagajne, ne da bi pijačo plačala, ustrezno opiše izvršitev tatvine, pritožba pa v opisu kaznivega dejanja neutemeljeno pogreša opis, kateri od njiju je imel nahrbtnik in kateri je vanj prodajne predmete zlagal, saj sta storilca kaznivega dejanja tatvine v takšnem primeru oba in nobeden od njiju ni pomagač drugemu pri izvršitvi kaznivega dejanja. Nadaljnji opis, da ju je pri izhodu iz trgovine zalotil varnostnik M. O., ki je K. prijel za nahrbtnik ter ga zvlekel stran od izhoda trgovine, K. pa se mu je upiral, nato pa je do njiju pristopil N., ki je O. z roko odrival od K., K. pa je O. vlekel za oblačila in ga potiskal, nato pa je O. K. vzel nahrbtnik in ga odložil v nakupovalno košaro, N. in K. pa sta ponovno odrivala O., da bi mu odvzela nahrbtnik in obdržala ukradene stvari, pa ustrezno konkretizira uporabo sile obeh obdolžencev, ki sta jo za to, da bi ukradeno stvar obdržala, uporabila proti varnostniku.
Kamere, postavljene zaradi zagotavljanja varovanja premoženja in ugotavljanja ter preprečevanja tatvin, so v trgovini upravičeno nameščene, trditev, da snemanje prostorov trgovine zaradi tega namena predstavlja kršitev zasebnosti kupcev, ki vanjo prostovoljno vstopajo, pa je zmotna.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - prepovedni tožbeni zahtevek - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - navadno sosporništvo - enotno sosporništvo - formalno sosporništvo - fizična oseba - motilno ravnanje - odgovornost organizatorja - skrbnost organizatorja - delni umik tožbe - prepozen odgovor na tožbo - zamudni sklep
Ključno v tej zadevi je, ali sta toženca enotna sospornika. Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da sta toženca postavila nelegalni prostor za kampiranje in da tam opravljata turistično dejavnost zagotavljanja prostora za kampiranje. Če sta organizirala kaj takega, ne pomeni, da je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor zaradi motenja posesti možno rešiti samo na enak način proti obema.
Ugotovitveni zahtevek je v motenjskih sporih po mnenju teorije nepotreben oziroma celo nedovoljen. Vendar ga sodna praksa razen v redkih izjemah kljub temu dopušča kot sestavni del dajatvenega zahtevka. Zato ugotovitveni del deli usodo tega dela oziroma sestavlja povezano celoto. Ker je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ugodilo prepovednemu delu zahtevka, je ob dejstvu, da je v ugotovitvenem delu opisano dejanje motenja, ki se prepoveduje tudi v bodoče, ravnalo pravilno, ko tožbe v tem delu ni zavrglo.
zapuščinski postopek - oprava zapuščinske obravnave - ob smrti zapustnika ni premoženja
Pritožnici ne izpodbijata ugotovitve sodišča, da zapustnik ni zapustil nobenega premoženja. Ker izrecno trdita, da ga je že za časa življenja razdelil z izročilno pogodbo in ker ne uveljavljata nobene dedne pravice, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi.
Ker tožena stranka sodne takse po pravilni vročitvi sklepa in dopisa, s katerim jo je sodišče prve stopnje pozivalo na plačilo dolgovane sodne takse, ni poravnala, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je štelo pritožbi za umaknjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018088
ZNP člen 33, 33/2, 37. ZVEtL-1 člen 3. ZPP člen 365, 365-1.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - pravnomočna odločba - res iudicata - ponovno odločanje o isti stvari - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - sprememba sklepa - zavrženje pritožbe
O predlogu poprave oštevilčenja lokalov je sodišče odločilo s sklepom, ki je postal pravnomočen, zato ponovne odločitve o isti zadevi udeleženka ne more doseči. V preostalem delu je sodišče predlogu oziroma pritožbi udeleženke v celoti ugodilo z izpodbijanim sklepom in skladno z njenim predlogom na novo preoblikovalo solastninska razmerja, čemur v pritožbi sama pritrjuje. S tem je njen pritožbeni interes izčrpan, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo.
skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - javna površina - parkirna mesta - pravnomočna upravna odločba o določitvi gradbene parcele
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča v širšem obsegu, kot je bilo le-to opredeljeno v pravnomočni upravni odločbi o funkcionalnem zemljišču oziroma gradbeni parceli k stavbi, v smislu petega odstavka 30. člena ZVEtL, ni ovira za vsebinsko presojo obsega pripadajočega zemljišča. Iz izreka upravne odločbe namreč ne izhaja, da bi upravni organ predlog v delu, ki je predmet tega postopka, zavrnil, oziroma da bi bilo predmet upravnega postopka tudi zemljišče, ki presega obseg, o katerem je v izreku odločil upravni organ.
Sodna praksa je že večkrat poudarila, da postopek po ZVEtL ni namenjen pridobivanju parkirnih mest, pač pa zgolj ugotavljanju tistega zemljišča, ki je funkcionalno povezano s stavbo.
stranska intervencija - prodajna pogodba - dobavitelj - intervencijski interes - škoda zaradi zaupanja
Po presoji pritožbenega sodišča pa razlog relativnosti pravnih razmerij in okoliščina, da materialno pravo v primerih "verižne" prodajne pogodbe ne pozna regresnih zahtevkov do predhodnega prodajalca, ni razlog za zavrnitev stranske intervencije, saj bi morebitna ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetnem sporu lahko predstavljala podlago za vzpostavitev odškodninske obveznosti predlagatelja stranske intervencije nasproti toženi stranki.
potrdilo o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - nastop pravnomočnosti - pravilna vročitev
Predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti ni utemeljen, ker je bila sodba sodišča prve stopnje tožencu pravilno vročena. Nenazadnje je zoper njo vložil pritožbo, sodišče druge stopnje pa je ni zavrglo, ampak je odločilo o njeni utemeljenosti.