CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - STEČAJNO PRAVO
VSL00018980
OZ člen 13, 13/2, 349. ZNVP člen 6, 16a, 22. ZFPPIPP člen 309, 310. ZPP člen 335, 335-3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350.
opcija - delniška nakupna opcija - enostransko oblikovalno upravičenje - odkupna pravica - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev - vpis v centralni register vrednostnih papirjev - dajatvena tožba - gospodarska pogodba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - triletni zastaralni rok - izločitvena pravica - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - fiduciarno razmerje
Opcija opcijskemu upravičencu zagotavlja možnost, da samostojno z enostranskim ravnanjem (opcijsko izjavo) doseže pravno posledico, ki zavezuje drugo osebo (opcijskega upravičenca). Predmet opcije je nastanek, sprememba ali prenehanje obligacijskega pravnega razmerja.
Uresničitev odkupne pravice povzroči sklenitev prodajne pogodbe že z izjavo volje ene od strank. Vendar sklenitev takšnega enostranskega zavezovalnega pravnega posla terja še dodatni, to je razpolagalni pravni posel, ki šele povzroči premoženjski premik. Pravice imetnika vrednostnega papirja nastanejo namreč z njegovim vpisom v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, kar pomeni, da ima vpis oblikovalni učinek. V primeru, da zavezanec iz zavezovalnega pravnega posla (dolžnik) ne opravi razpolagalnega pravnega posla (naloga za prenos) prostovoljno, mora upravičenec z dajatveno tožbo doseči ustrezno izjavo volje dolžnika.
Potrebnost prenosa pravic izhaja že iz definicije fiduciarnega posla, ki se označuje kot tisti pravni posel, s katerim določena oseba prenese svojo pravico na drugo osebo, ta pa jo mora pod določenimi pogoji obdržati in pozneje vrniti. Pri fiduciarnih poslih gre namreč za kombinacijo stvarnopravnih učinkov prenosa pravice in obligacijskih učinkov dolžnosti povratnega prenosa.
Pritožbeno uveljavljanje absolutnih bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP terja določno navedbo ne le pravno-relevantnih dejstev, do katerih se sodišče ni opredelilo, temveč tudi določno navedbo, kje v teku prvostopenjskega postopka je stranka ta dejstva navedla. V nasprotnem primeru se šteje, da pritožnik ni podal pritožbenih razlogov.
Sodna praksa je zavzela stališče, da vojakom, ki jim na misij v tujini ni bil zagotovljen en prost dan na teden, pripada odškodnina za neizkoriščene dneve tedenskega počitka.
URS člen 29, 29/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d. ZKP člen 371, 271/2.
pravica do obrambe - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - prisilna privedba
Obdolžencu je bila z zavrnitvijo dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče, ki je bil udeleženec prometne nesreče, kršena pravica do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist, saj priča v obravnavani zadevi, v nobeni fazi postopka, ni bil zaslišan.
ZPP v 249. členu določa, da ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov ter stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih to podrobneje ureja v 44. členu, ki določa, da izvedenec, ki je zaposlen, ima na podlagi potrdila sodišča pravico do nadomestila plače za čas, ki ga je zaradi opravljanja izvedenskega dela porabil za udeležbo na glavni obravnavi. Delodajalec izvedencu izplača nadomestilo plače, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek, ki ustreza nadomestilu plače na podlagi pisnega obračuna.
ZIZ-UPB1 člen 270/1, 273/1. ZFPPIPP člen 446, 466, 479.
zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti
10.4.2017 se je v Republiki Hrvaški nad dolžnikom, ki je pravna oseba hrvaškega prava, v skladu z določbami (hrvaškega) Zakona o postopku izvanredne uprave u trgovačkim društvima od sistemskog značaja za Republiku Hrvatsku (ZPIUTD) začel postopek izredne uprave, ki je v pravni sferi dolžnika povzročil nastanek določenih pravnih posledic (Priloga A11). Z začetkom tega postopka so pravice (upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki je prešlo v stečajno maso) dolžnikovih organov (zlasti zakonitih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika) prenehale in so prešle na izrednega upravitelja (11., 12. člen ZPIUTD in 89. člen Stečajnega zakona Republike Hrvaške). V konkretnem primeru gre torej za tuj postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče tuje države, v kateri ima dolžnik središče uresničevanja svojih glavnih interesov (drugi odstavek 446. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Resda v Republiki Sloveniji sodišče (glej sklep VS RS, Cpg 2/2018 z dne 14.3.2018) tega tujega postopka zaradi insolventnosti ni priznalo, vendar to nikakor ne pomeni, da je s tem slovensko sodišče odločilo, da je omenjeni postopek izredne uprave nezakonit in v neskladju z merodajnim hrvaškim pravom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017029
KZ-1-UPB2 člen 29, 29/3, 70a, 296, 296/1, 296/2. ZKP člen 371.
kaznivo dejanje nasilništva - nekonkretizirane pritožbene navedbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe prič - izpovedba priče (oškodovanca) - bistveno zmanjšana prištevnost - direktni naklep - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Zagovornik obdolženega, ki se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve Ustave Republike Slovenije, v pritožbi ne konkretizira katere kršitve iz člena 371 ZKP uveljavlja, prav tako pa ne s čim je sodišče prve stopnje kršilo Ustavo Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče kršitve, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, ni zasledilo.
OZ člen 190, 346, 352, 352/1, 352/2, 352/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 355. ZGD-1 člen 263.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja - neupravičena obogatitev - zastaranje - splošni petletni zastaralni rok - zmotna uporaba materialnega prava
Stališče sodišča prve stopnje, da zahtevek, ki temelji na trditvah o protipravnem ravnanju toženca, ne more biti kondikcijski, temveč je lahko le odškodninski, ni pravilno. Trditev o protipravnem ravnanju okoriščenca torej ni potrebna, če pa je podana, ne izključuje postavitve zahtevka iz neupravičene obogatitve.
ZODPol člen 67, 67/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 4, 4/1, 15.
nadomestilo za ločeno življenje - kolektivna pogodba
Nadomestilo za ločeno življenje za javne uslužbence je urejeno v Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki v prvem odstavku 4. člena določa, da se nadomestilo za ločeno življenje javnemu uslužbencu, ki je razporejen na delo več kot 70 km izven kraja bivališča njegove ožje družine in živi ločeno od ožje družine, izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Bistvenega pomena je, da se nadomestilo za ločeno življenje izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Glede na to, da je toženka tožnico v mesecu oktobru (za 5 dni) in v mesecu decembru (za 5 dni) napotila na službeno potovanje na območje, ki je od tožničinega prebivališča in prebivališča njene družine oddaljeno več kot 70 kilometrov, istočasno pa ji je zagotovila brezplačno prenočišče in prehrano, tožnica ni upravičena do nadomestila za ločeno življenje, saj v navedenem obdobju (2 x 5 dni) ni imela nobenih stroškov stanovanja, katere bi morala toženka povrniti z nadomestilom za ločeno življenje.
ZFPPIPP-UPB8 člen 132, 132/4, 215, 221t, 221t/11, 221t/11-2. ZIZ-UPB4 člen 264, 265.
priznanje terjatev in ločitvenih pravic - učinek sklepa o potrditvi prisilne poravnave - stečajni postopek - predhodna odredba
V obravnavani zadevi je bil po izdani predhodni odredbi za zavarovanje terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 47.077,90 EUR, in pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, začet postopek prisilne poravnave, ki se je končal s pravnomočnim sklepom o potrjeni prisilni poravnavi, s katerim je tožeča stranka pod pogoji prisilne poravnave pridobila izvršilni naslov za izterjavo novo zavarovane terjatve. Prisilna poravnava je namreč zajela tudi zavarovane terjatve, ki so se prestrukturirale v novo zavarovane terjatve. Upoštevaje določilo tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP, ki se uporablja v zvezi z 2. točko enajstega odstavka 221.t člena ZFPPIPP, je tožeča stranka s pravnomočnim sklepom o prisilni poravnavi pridobila ne le izvršilni naslov za novo zavarovano terjatev, pač pa tudi ločitveno pravico na zarubljenih denarnih sredstvih v višini 47.077,90 EUR. Ker je torej tožeča stranka pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko pridobila ločitveno pravico na premoženju tožene stranke (denarnih sredstvih na depozitnem računu), je tožbeni zahtevek za prednostno poplačilo terjatve iz ločitvenega premoženja v stečajnem postopku utemeljen.
ZOZP člen 15, 16. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 5, 14.
obvezno zavarovanje v prometu - uporaba traktorja kot delovnega stroja - uporaba motornega vozila
Sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da uporaba traktorja, kot je bila v konkretnem primeru ugotovljena, ni krita z obveznim zavarovanjem v prometu, saj ne predstavlja uporabe vozila po 15. členu ZOZP. Pri tem se je utemeljeno sklicevalo na sodbo Sodišča EU, C-514/16 z dne 28. 11. 2017.
OZ člen 5, 7, 1061, 1061/2. ZOR člen 1087, 1087/1. ZIZ člen 272, 272/1.
odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - unovčitev zavarovanja terjatev - abstraktnost garancije - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - zloraba pravice iz garancije
Iz vsebine Garancije (v zvezi z 20. členom Gradbene pogodbe) izhaja, je bila izdana garancija "brez ugovora" (tudi: garancija "na prvi poziv"), ki je po svoji pravni naravi abstraktna. Da je temu tako, je mogoče sklepati iz prvega odstavka 1087. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena prehodnih in končnih določb OZ)1, v skladu s katerim garant ne more uveljavljati ugovorov iz zavarovane obveznosti (temeljnega razmerja), ki jih naročitelj garancije lahko uveljavlja proti njenemu upravičencu. Abstraktnost dolžnikove terjatve nasproti garantu je sicer pravilo, a ne absolutno veljavno. Sodna praksa dopušča izjeme, še posebej, če bi bila vnočitev garancije zvijačna. Za neupravičen poziv oziroma zlorabo te vrste garancije gre takrat, ko so pogoji iz bančne garancije sicer izpolnjeni, a je obenem jasno in nedvoumno izkazano, da zavarovana obveznost ni kršena (ni nastopil rizik, ki naj bi ga sklenjeno zavarovanje varovalo) oziroma je njena uporaba v nasprotju z njenim namenom, ki je največkrat razviden prav iz temeljnega posla (zavarovane obveznosti).
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje o obstoju terjatve moralo odločiti s posebnim sklepom in ne v izreku sodbe. Odločitev o pobotnem ugovoru vsekakor sodi v izrek sodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je v izreku sodbe zapisalo, da ugotavlja, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v določenem znesku.
Po uveljavljeni sodni praksi se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve organa druge stopnje, in ne z vročitvijo pisnega odpravka odločbe drugostopenjskega organa delavcu.
Dejstvo, da je disciplinski postopek zoper tožnico vodil in o njeni disciplinski odgovornosti odločal podpolkovnik (za kar je imel ustrezno pooblastilo), čeprav je kot pristojni organ zoper tožnico predlagal tudi uvedbo disciplinskega postopka, samo po sebi še ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom o njegovi nepristranskosti. S tem, ko je podpolkovnik podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico in kasneje zoper njo disciplinski postopek tudi vodil in odločal o njeni disciplinski odgovornosti, ni mogoče zaključiti, da je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim organom (kar bi bil izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 61, 61/4, 61/4-4, 61/4-5, 61/4-6, 61/4-7, 62, 62/1, 67, 67/1, 67/3, 308. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 12, 12/2.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - davki in prispevki - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - opredelitev terjatve - prednostna terjatev - izvršilni naslov - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - zastopanje pred sodišči v RS
V skladu z določbo 4. točke četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP mora v primeru, če vsebuje prijava terjatve upnika določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna, tudi osnovni seznam preizkušenih terjatev za terjatev tega upnika vsebovati podatek, da upnik uveljavlja terjatev kot prednostno. V konkretnem primeru je upnik v prijavi navedel, da terjatev uveljavlja kot prednostno. Zato bi moralo sodišče ugovoru ugoditi, upravitelj pa bi moral v končnem seznamu preizkušenih terjatev to pomanjkljivost odpraviti tako, da bi v polje "prednostnih terjatev" vnesel podatek iz prijave o zahtevku upnika, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna.
Upoštevaje posebna pravila o napotitvi na pravdo, kadar je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje presoja navedbe upnika v prijavi ločitvene pravice, da je upnikova prednostna terjatev iz naslova prispevkov z zamudnimi obrestmi zavarovana z ločitveno pravico, na podlagi sklepa o davčni izvršbi na premičnine in rubežnega zapisnika.
motenje posesti - motilno ravnanje - dokazi in dokazovanje - motilec posesti - ugovor pasivne legitimacije - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - potrebni stroški postopka
Da bi bilo dejanje motilno, mora namreč priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja.
Stranka ima v postopku sicer pravico izbrati odvetnika izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek, vendar pa teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko, ki je v skladu z določilom 155. člena ZPP dolžna povrniti zgolj potrebne stroške za postopek. Da bi bile za izbiro odvetnika zunaj sedeža sodišča podane posebne okoliščine (npr. specialistično znanje odvetnika), pa toženca v postopku nista zatrjevala.
URS člen 156. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 23, 23/1, 23/3.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - neustavnost zakona - ocena ustavnosti zakonskih določb - postopek za oceno ustavnosti zakona
Ker postopek lahko prekine le sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, ni zakonske podlage, da bi sodišče lahko prekinilo postopek, ker je zahtevo za presojo ustavnosti spornega zakona že predlagalo drugo sodišče, to se pravi drug sodnik v drugi, čeprav istovrstni zadevi. Sodišče v pravdnem postopku ne odloča kar na splošno, pač pa o konkretni tožbi, ki jo ima pred seboj.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - iztekanje vode - vplivi na sosednje nepremičnine - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - poseg v tujo lastnino - vznemirjanje kot pravni standard - obremenjena nepremičnina - služnostna pravica - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - omejitev priposestvovanja - dobra vera pridobitelja - nevknjižena stvarna pravica - nevknjižena originarno pridobljena služnost - poizvedovalna dolžnost
Iztekanje vode s sosednje nepremičnine, četudi občasno, predstavlja nezanemarljivo poseganje v tujo nepremičnino in s tem vznemirjanje lastnika te nepremičnine v izvrševanju njegovih lastninskih upravičenj. SPZ izrecno nalaga lastniku nepremičnine, da s potrebnimi ukrepi prepreči odtekanje oziroma padanje meteornih padavin z njegove zgradbe na tujo nepremičnino (87. člen). Odtekanje meteornih voda s strehe na tujo nepremičnino je po svoji naravi in intenzivnosti primerljivo z odtekanjem talnih meteornih in hudourniških voda. Tudi v drugem primeru gre zato za poseganje v tujo nepremičnino, ki ga njen lastnik ni dolžan trpeti.
Če je pridobitelj služeče nepremičnine v dobri veri, da nepremičnina ni obremenjena s služnostjo, nevknjižena služnost preneha. Lastnik gospodujoče nepremičnine v takem primeru ne more uspeti z ugovorom priposestvovane služnosti.
ZZZDR člen 106, 106/5. ZPND člen 3, 3/2, 3a. ZIZ člen 272.
pogoji za izdajo začasne odredbe - pravica do stikov otroka s starši - odvzem pravice do stikov z otrokom - omejitev pravice do stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - nasilje nad otrokom
Ena od ključnih nalog države je, da otroke zaščiti pred vsakršnim nasiljem in jim zagotovi razvoj v varnem okolju. Zakon izrecno prepoveduje vsako telesno kaznovanje otrok. Vsaka oblika izkazovanja fizične ali psihične moči odrasle osebe nad otrokom kot vzgojne metode je nesprejemljiva in nedopustna, ker so posledice, ki jih utrpi ob tem otrok, nepopravljive za njegov nadaljnji razvoj. Dokazano namreč je, da vsako nasilje, tako telesno kot katerokoli drugo, škodljivo vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti. S telesno kaznijo se namreč vzgaja otroka v nesamozavestno odraslo osebo, ki bo kasneje v življenju zaradi privzgojenega vzorca vedenja v družini pogosteje tudi sam posegal po tepežu kot vzgojni metodi svojih otrok.
ZD člen 132. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 40, 46. ZLNDL člen 2. ZPN člen 6.
pravica uporabe stavbnega zemljišča - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - imetnik pravice uporabe - prenos pravice uporabe - družbena lastnina - dovoljenje za gradnjo - dodelitev zemljišča - lastninjenje družbene lastnine - odplačnost
Pravica uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini se je po svoji naravi in načinu prenosa bistveno razlikovala od lastninske pravice. Odločilno je bilo, kdo je družbeno premoženje uporabljal. Odsotnost posesti praviloma izključuje pravico uporabe. Subjekt, ki določene nepremičnine v družbeni lasti dejansko ni imel v posesti, na njej praviloma ni mogel imeti pravice uporabe, četudi je bil kot nosilec take pravice vpisan v zemljiški knjigi.
Ob upoštevanju okoliščin, da je pravni prednik tožnikov izpeljal gradnjo sporne garaže iz lastnih sredstev, ob vednosti in z dovoljenjem pravne prednice toženke, in da je zemljišče pod njo skupaj s svojimi pravnimi predniki vsa leta brez vsakega nasprotovanja upravljal in uporabljal v skladu z namenom, pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost ocene, da omenjeni odločbi, ob upoštevanju tedanjih predpisov in v kontekstu družbene lastnine, predstavljata zadostno podlago za prenos pravice uporabe.
Pritožbena teza o odsotnosti toženkine profesionalne skrbnosti je v nasprotju z ugotovitvami izvedenega dokaznega postopka. Toženka je z različnimi obvestili in nenazadnje tudi splošnimi pogoji svoje komitente – s tem tudi tožnika – opozarjala o pomenu dodatnega varnostnega gesla, ki služi preprečevanju zlorab. Pritožnik je z dodatnim varnostnim geslom razpolagal, vendar pa ga ni uporabljal, zato je moč njegovo ravnanje označiti za neskrbno, s tem pa je tudi breme odgovornosti za nastanek škodnega dogodka prešlo nanj.