ZPP člen 339, 339/1, 458, 458/1. ZZZDR člen 123, 123/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preživninska obveznost
Toženec uveljavlja relativno bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je v sporih majhne vrednosti nedovoljen pritožbeni razlog.
Preživninska obveznost staršev do otrok ne vpliva na pogodbena razmerja med starši in tretjimi osebami.
končni obračun - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Tožena stranka je v pritožbi navedla le, da celotnega računa, ki ga je izstavila tožeča stranka za dobavo in montažo dimnika ni mogoče poravnati zaradi potrjenega končnega obračuna. S to navedbo, ki v bistvu pomeni zgolj ponovitev navedb podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je tožena stranka grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s pritožbeno navedbo ne more uspeti.
Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, s tem da v vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških.
preložitev naroka - nov narok pred drugim sodnikom - načelo enotnosti glavne obravnave - načelo neposrednosti
Če se nov narok opravi pred spremenjenim senatom (oziroma pred drugim sodnikom posameznikom), se mora po določbi tretjega odstavka 302. člena ZPP glavna obravnava znova začeti. Vendar to ni prvi narok iz 284. člena ZPP, pač pa določba zagotavlja načelo neposrednosti.
priglasitev udeležbe v postopku - status udeleženca v postopku - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - sodni register - vpis v sodni register - vročanje subjektu vpisa v sodni register
Registrsko sodišče je sledilo predlogu pritožnika iz njegove priglasitve udeležbe v tem postopku, saj mu je izpodbijani sklep vročalo takoj po njegovi izdaji. Iz navedenega je razbrati, da je sodišče pritožniku priznalo status udeleženca v predmetnem postopku (17. člen ZSReg). Čim pa je tako mora sodišče izvesti kontradiktoren postopek in z udeležbo tretjega ter njegovimi argumenti, s katerimi nasprotuje predlogu za vpis sprememb, seznaniti predlagatelja in ga pozvati k odgovoru. Le tako lahko ugotovi, ali je odločitev o vpisu odvisna od predhodnega vprašanja obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali je rešitev tega vprašanja odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno in bo potrebno prekiniti predmetni registrski postopek (drugi odstavek 33. člena ZSReg), ali pa bo predhodno vprašanje lahko rešilo samo (prvi odstavek 33. člena ZSReg).
načelo sorazmernosti - omejitev izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Če zarubljeno premoženje ne zadošča za poplačilo, to pomeni neuspešno izvršbo. V vsakem primeru osebno odgovorni dolžnik odgovarja za poplačilo z vsem svojim premoženjem. Če tega nima dovolj, je bil upnikov napor in stroški v vseh postopkih zaman. Ostal bo nepoplačan. Dolžnikov socialni minimum je varovan z zakonskimi določbami o omejitvi izvršbe. Upnik bi teoretično lahko vložil predlog za izvršbo za nižji znesek terjatve, recimo v približni vrednosti dolžnikovega premoženja, čeprav tega praviloma ne pozna. Tedaj dolžnik ne bi imel ugovora nesorazmernosti. Po poplačilu iz zarubljenega premoženja bi upniku še vedno ostala terjatev za preostali del in bi lahko ponovno predlagal izvršbo za razliko. Vendar v skladu z ZIZ upnik tega ni dolžan storiti in lahko vloži predlog za izvršbo za celotni znesek.
Opis ne izkazuje kakršnegakoli kazensko pravno relevantnega postopanja obdolženca v smislu preslepitve predstavnikov oškodovane zavarovalnice, zato ravnanje obdolženca, kot je opisano, nima vseh zakonskih znakov očitanega mu kaznivega dejanja in gre samo za neizpolnitev civilne zaveze.
ZKP člen 18, 18/2, 340, 340/4. URS člen 22, 23, 25.
izločitev dokazov - hišna preiskava - zakonitost hišne preiskave - pravica do zasebnosti - pričakovanje zasebnosti - utemeljeno pričakovanje zasebnosti - poseg v pravico do zasebnosti
Čeprav si je obtoženec z dovoljenjem sina lastnika nepremičnin v sobi v prvem nadstropju stanovanjske hiše uredil začasni nezaklenjeni prostor za bivanje, ni mogoč zaključek, da je upravičeno pričakoval zasebnost pri uporabe sobe in da so bili zato v njej najdeni dokazi - droga pridobljeni nezakonito, ker policisti niso imeli njegovega dovoljenja, da bi v sobo vstopili. Obtoženec je namreč v navedeno sobo le občasno prihajal ter niti ni imel ključa vhodnih vrat stanovanjske hiše in bil tako ob svojih naključnih prihodih odvisen od prisotnosti dejanskih stanovalcev hiše, na tem naslovu pa ni bil niti stalno niti začasno prijavljen, poleg tega pa je v istem prostoru hranila svoje predmete tudi solastnica stanovanjske hiše. Obtoženec tako ni imel niti dejanskega niti pravnega statusa podnajemnika, ker ni plačeval niti uporabnine niti najemnine in glede na navedeno ni mogoče sklepati, da je v sobi upravičeno pričakoval popolno zasebnost s strani solastnika stanovanjske hiše. V sobi najdeni predmeti so bili torej kot dokaz pridobljeni na zakonit način, saj obtoženec s strani solastnika stanovanjske hiše ni mogel upravičeno pričakovati popolne zasebnosti ter zato zaznava policistov, ki je bila podlaga za izdajo odredbe za hišno preiskavo, ni bila posledica kršitve obtoženčevih ustavnih pravic, kot napačno razloguje sodišče prve stopnje v izpodbijani oprostilni sodbi, zaradi česar je sodišče druge stopnje ugodilo utemeljeni pritožbi državne tožilke ter sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, med katerim bo moralo dokazno oceniti tudi vse nezakonito izločene dokaze in šele nato sprejeti odločitev o obtoženčevi krivdi.
ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/5. ZPP člen 214, 214/2.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - ugotovitvena tožba - ugotovitev obstoja pravice - napotitev na pravdo - neprerekana dejstva - pogrebni stroški - dolg iz zapuščine - odgovornost dedičev
Pogrebni stroški niso oskrbni stroški pokojnika in sodijo med dolgove iz zapuščine, torej med obveznosti, ki nastanejo po zapustnikovi smrti in za katere velja osebna odgovornost dedičev, zato ni podlage, da bi se v tem obsegu del zapustnikovega premoženja po 128. členu ZD izločil, oziroma da bi v tem delu prišlo do omejitve dedovanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Iz določbe 125. člena ZDR-1, ki ureja poskusno delo, ne izhaja, da bi moral imeti delodajalec za ocenjevanje poskusnega dela pisno določene kriterije. Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanjem delodajalca. Če so delavcu pričakovanja oziroma zahteve delodajalca na delovnem mestu, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, znana, te pa delodajalec nato uporabi pri izdelavi ocene poskusnega dela, delodajalcu ni mogoče očitati, da ni imel kriterijev za izdelavo ocene poskusnega dela.
V odpovedi je toženka navedla, da tožnik dela ni ustrezno opravljal. Konkretizirano mu je očitala, da je na delo prihajal z zamudo, z dela pa je odhajal predčasno, z opravičilom ali brez, v večini primerov pa brez vnaprejšnjega obvestila ali prošnje po odobritvi; da kljub navodilom, da mora v evidencah tožene stranke beležiti svoje delo, tega ni izpolnjeval; da ni dosegel rezultatov, ki so bili pričakovani na delovnem mestu tržnika; da pri delu ni bil učinkovit; da je bil počasen pri delu z računalnikom. Direktor tožene stranke, ki je spremljal tožnikovo delo v poskusnem obdobju, je tožnikovo delo ocenil kot neuspešno. Podana ocena o neuspešno opravljenem poskusnem delu je bila utemeljena, zato mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
poslovna sposobnost - omejena poslovna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - postopek osebnega stečaja - izjava volje poslovno nesposobne osebe
Pritožba, ki jo vloži poslovno omejeno sposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov (je neupoštevna).
ZFPPIPP člen 7, 7/8, 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 14/3, 14/3-1, 132, 132/3, 132/3-3, 231, 231-3. ZVPot člen 1, 1/2, 23. OZ člen 285, 1017, 1017/1, 1017/2, 1019, 1019/3.
postopek osebnega stečaja - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - potrošnik - poroštvena zaveza stečajnega dolžnika - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - verjetnost obstoja upnikove terjatve
Ko sodišče presoja dolžnikovo insolventnost (trajnejšo nelikvidnost ali dolgoročno plačilno nesposobnost - prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP), pri dolžniku, ki je potrošnik v smislu osmega odstavka 7. člena ZFPPIPP, presoja tako trajnejšo nelikvidnost, kot dolgoročno plačilno nesposobnost glede na višino prilivov in vrednost premoženja v razmerju do njegovih dolgov. Drugače povedano: insolventnost se presoja glede na dolžnikovo sposobnost poplačila dolgov iz njegovega premoženja, ne pa glede na zmožnost poplačila iz vseh danih zavarovanj iz premoženja tretjih oseb. S pritožbeno trditvijo, da dolžnik ni insolventen, ker vrednost nepremičnin (dveh v k. o. Č,, in šestih v k. o. I.), na katerih ima upnik hipoteke, presega upnikovo terjatev do dolžnika, ne more uspeti, saj je dolžnik sam navedel, da ni več lastnik navedenih nepremičnin.
ZPIZ-2 člen 63.. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 94.
plačilo razlike plače - podjetniška kolektivna pogodba - premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - starejši delavec
Tožnica je ob nastanku invalidnosti dopolnila 52 let. Zato je sodišče svojo odločitev utemeljeno oprlo na 94. člen Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES), ki določa, da delavke, starejše od 50 let, ki so zaradi zdravstvenih razlogov razporejene na delovno mesto v nižjo tarifno postavko, ne morejo prejemati nižje plače, kot so jo prejemale na prejšnjem delovnem mestu. Pritožba neutemeljeno navaja, da to predstavlja nekakšno nadomestilo za izčrpanost, ki se ne more povezovati z boleznijo, kot je tožničina (depresivna motnja). Tega KPES ne določa, za takšno sklepanje na določeno vrsto zdravstvenih razlogov tudi sicer ni nobene podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017553
OZ člen 619, 648. ZPP člen 285, 287, 287/2.
podjemna pogodba - vsebina obveznosti - končni rezultat - končanje posla - obligacija končnega rezultata - odstop naročnika od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstopna pravica - pravica do plačila - sodba presenečenja - breme dokazovanja - drugačna pravna presoja dejanja - materialno procesno vodstvo - enakost orožij med strankama - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Podjemnikova storitvena obveznost ima značilnosti obligacije rezultata (uspeha). Merilo za presojo, ali je podjemnik izpolnil svojo obveznost, je samo končni rezultat (uspeh) njegove storitve in s tem uresničen končni interes naročnika.
Podjemnik nosi tveganje za uspeh svojega delovanja.
Glede na pojasnjeno zato v obravnavani zadevi ni odločilno, da je tožeča stranka z rešitvijo, ki jo je toženi zagotovila do 24. 12. 2015 oziroma do toženkinega odstopa od pogodbe, omogočila poslovanje v skladu s takrat veljavnimi predpisi, kot tudi ne, da je to rešitev tožena stranka uporabljala, pač pa je odločilno, da sta obe stranki šteli, da omenjena rešitev ne ustreza končni rešitvi v smislu predmetne podjemne pogodbe.
Breme dokazovanja omejitve podjemnikove pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani slednjega (tožene stranke) samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.
Za sodbo presenečenja bi šlo, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
Materialno procesno vodstvo ne pomeni, da mora sodišče stranko „voditi za roko“ in da bi ji celo moralo predlagati, točno katera dejstva naj zatrjuje in točno katere dokaze naj predlaga. To tudi sicer ni mogoče, saj dejstva in dokaze pozna samo stranka in ne v naprej sodišče. Na tak način bi sodišče s stranko navezalo takšen dialog, da bi prevzelo vlogo njenega odvetnika, s čimer bi kršilo temeljno procesno načelo razpravnosti, porušeno pa bi bilo tudi načelo „enakosti orožij“ pravdnih strank.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se terjatev tožeče stranke do stečajnega dolžnika A. d. d. ni štela za prijavljeno in posledično v stečajnem postopku tudi ne bo mogla biti upoštevana kot priznana in vsaj delno poplačana zaradi strokovne napake prvega toženca, vendar pa je zahtevek tožeče stranke preuranjen, saj škoda še ni nastala, prav tako še ni znan obseg škode. Tožeča stranka bi po tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 tudi v primeru pravilno prijavljene in v stečajnem postopku priznane terjatve popravek obračuna plačanega DDV od te terjatve do A.-ja lahko zahtevala šele po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka nad A. Sodišče prve stopnje je zato tožbo zavrglo kot preuranjeno.
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na tretji odstavek 39. člena ZDDV-1 v delu, ko je ugotavljalo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bi tožeča stranka sploh bila upravičena do zmanjšanja obračuna DDV, pri čemer je pravilno ugotovilo, da glede na dejstvo, da je tožeča stranka obračunani DDV od predmetne terjatve že plačala, bi lahko popravila (zmanjšala) obračun DDV šele po pravnomočnosti sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka. Nasprotno bi veljalo le v primeru, če bi tožeča stranka DDV že obračunala, vendar pa še ne plačala.
zavarovanje denarne terjatve - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na poslovnem deležu družbenika - pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika - vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika - pogoji za opravo izvršilnega dejanja vpisa v sodni register - vročitev sklepa
Izvršilno dejanje pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu na podlagi sklepa o zavarovanju je po 245.c členu ZIZ vpis zastavne pravice na poslovnem deležu v sodni register. Navedeni vpis zakon ne pogojuje s pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju, zato ni bilo ovire za vpis zastavne pravice na poslovnem deležu pritožnika še preden mu je bil sklep o zavarovanju vročen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Neizplačevanje (dela) plače oziroma neplačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja je lahko sicer razlog za drugačne sankcije zoper toženo stranko (npr. izredna odpoved delavca po 111. členu ZDR-1, kazenski postopek ali pa za delovni in davčni inšpekcijski nadzor), ni pa to razlog, da bi lahko tožnica zakonito odklonila odrejeno delo.
Stiki med otrokom in očetom so določeni v minimalnem trajanju pod nadzorom strokovne delavke CSD, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja o neprimernosti in slabem zgledu očeta, prav tako pa so bili stiki določeni skladno z izvedenskim mnenjem stalnega sodnega izvedenca klinične psihologije, postavljenem v tem postopku.
Zdravstveno oskrbo zagotavlja zdravstveno osebje, za ravnanje katerega je zdravstvena ustanova objektivno odgovorna. Odgovornost zdravstvene ustanove pa je krivdna - odgovorna je za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom povzroči njen delavec, ki ne ravna tako kot je treba. Zdravstveni delavec ne ravna tako kot je treba, če ravna nestrokovno in profesionalno neskrbno. Ker gre za poklicno dejavnost, je zahtevana skrbnost dobrega strokovnjaka.