priče - prepoved zaslišanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če minister za notranje zadeve tajnega policijskega sodelavca ne odveže dolžnosti varovanja uradne tajnosti, ga sodišče glede na določbo 1. točke 235. člena ZKP ne sme zaslišati kot pričo.
denacionalizacija - sila, grožnja ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - sklenitev darilne pogodbe - navidezna pogodba - prodaja nepremičnine
Podlaga iz 5. člena ZDen velja le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, ki so zajeti v 3. in 4. členu zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS07671
ZNP člen 34, 37.ZPP člen 378, 384, 384/3, 384/4.URS člen 15, 15/5.
dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - pravica do revizije - človekove pravice in temeljne svoboščine - uresničevanje in omejevanje pravic
Pravica do revizije je ena izmed dodatnih pravic, poleg tistih, ki jih zagotavlja ustava. Zato ni mogoče govoriti o omejevanju človekove pravice, če zakon pravice do tega pravnega sredstva ne zagotavlja za vse sodne odločbe.
lokacijsko dovoljene - predložitev dokazila o pravici razpolaganja z zemljiščem ali o pravici posega v prostor - vsebinski pogoj za izdajo dovoljenja
Če stranka v določenem ji roku ne predloži dokazov, organ zaradi tega ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni bil vložen, temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločati o upravni stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22247
URS člen 29, 29-2, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.KZ člen 27, 27/2, 185, 185/2, 186, 186/1.ZKP člen 5, 5/2, 307, 307/2, 340, 340/1-1, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posredovanje pri prostituciji - pridobitev za prostitucijo - izročitev osebe drugemu za prostitucijo - pomoč - zvodništvo - nedovoljeni dokazi - glavna obravnava - priče - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - zaslišanje obremenilnih prič - sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Obsojenčevo ravnanje (izročitev oseb drugemu za prostitucijo) v ničemer ne posega v ravnanje drugega obsojenca (pridobitev drugega za prostitucijo), saj gre za različni izvršitveni obliki istega kaznivega dejanja.
Ravnanja obeh obsojencev ne pomenijo pomoči h kaznivemu dejanju posredovanja pri prostituciji po 1. odstavku 186. člena v zvezi z 2. odstavkom 27. člena KZ, ker segajo v čas, ko se je prostitucija že začela izvrševati, torej, ko je bilo kaznivo dejanje že dokončano.
Zapisniki o izpovedbi prič, ki prebivajo v tujini in na glavno obravnavo ne pridejo, kljub temu da so bile nanjo pravilno vabljene, se smejo po odločbi senata prebrati (1. točka prvega odstavka 340. člena ZKP), vendar se s takim posrednim izvajanjem dokazov ne sme poseči v pravice obrambe. To pomeni, da morajo biti obdolžencu med postopkom zagotovljene možnosti, da se izjavi glede izpovedb obremenilnih prič in jih v zvezi s tem tudi zaslišuje, njegova odločitev pa je, ali bo tako možnost izkoristil ali ne.
Obdolženec se lahko pravici, da se mu sodi v njegovi navzočnosti (2. alinea 29. člena URS), odpove bodisi izrecno bodisi s konkludentnim ravnanjem, kamor je mogoče šteti tudi navajanje neutemeljenih razlogov za izostanek.
ZKP člen 39, 39-6, 41, 41/2, 395, 395/1, 420, 420/2.
izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Stranka je prekludirana, če v zakonskem roku ne zahteva sodnikove izločitve, pa bi to lahko storila, kar pomeni, da se v pritožbenem postopku, še manj pa v zahtevi za varstvo zakonitosti, ne more sklicevati na kršitev določbe 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki je podana, če je na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izločen (1. do 5. točka 39. člena ZKP). V pritožbi sme uveljavljati to procesno kršitev le, če nanjo ni mogla opozoriti med glavno obravnavo ali če je to storila, pa je sodišče prve stopnje ni upoštevalo (384. člen ZKP). Ob enakih zakonskih pogojih se sme pritožnik v pritožbi sklicevati tudi na kršitev 2. odstavka 371. člena ZKP kot posledico kršitve 6. točke 39. člena ZKP le, če je pravočasno zahteval izločitev, pa je bila takšna zahteva zavrnjena.
Pritožbeno sodišče je dolžno presoditi navedbe v pritožbi, ki se nanašajo na odločilna dejstva, to je tista dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja in od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona (1. odstavek 364. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 359. člena ZKP); če tega ne stori, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371.
ZUP (1986) člen 49, 124, 124/2.ZVO člen 9, 15, 15/4, 36, 40, 55, 56, 56/1-6, 57.
ukrep inšpektorja za okolje - pobuda za začetek inšpekcijskega postopka - stranka v postopku
Oseba, ki je inšpektorju dala pobudo za začetek inšpekcijskega postopka oz. je prijavila kršitev predpisov o hrupu v okolju, ni stranka v inšpekcijskem postopku. Stranke v inšpekcijskem postopku so le osebe, zoper katere je inšpekcijski ukrep usmerjen - zavezanci in osebe, katerih pravice oz. pravne koristi so z inšpekcijskim ukrepom prizadete.
zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko - rok za zamenjavo
Po izteku 1-letnega roka od začetka prebivanja v RS oziroma po uveljavitvi ZVCP zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko ni več mogoča. Navedeni rok je materialni rok in z njegovim potekom pravica do zamenjave ugasne.
ukrep inšpektorja za graditev - strokovno nadzorstvo nad gradnjo
Po uveljavitvi ZGO-B investitor ne more za strokovno nadzorstvo nad gradnjo pooblastiti svojega delavca, temveč le izvajalsko ali projektivno podjetje, ki ni hkrati tudi izvajalec gradnje. To stori s pogodbo s takim podjetjem.
ponovna prošnja za azil - predložitev dokazov o bistveno spremenjenih okoliščinah
Za uvedbo ponovnega postopka za azil je predložitev dokazov o bistveno spremenjenih okoliščinah v prosilčevi matični državi, relevantnih za priznanje azila, nujno potreben pogoj, ki ga mora predložiti prosilec, da se pred pristojnim organom lahko začne ponovni postopek in o ponovni prošnji meritorno odloči.
Stranka, ki ob vložitvi vloge izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev neke pravice, lahko utemeljeno pričakuje, da bo upravni organ o vlogi odločil v zakonskem roku dveh mesecev in zato taka stranka zaradi kršitve rokov v upravnem postopku, ki jih povzroči upravni organ, ne sme trpeti negativnih posledic.
ukrep inšpektorja za gradnje - pridobitev uporabnega dovoljenja
V uporabnem dovoljenju je navedeno, za katere objekte se daje. Če v njem ni navedeno, da se daje tudi za gostinski vrt, se tako dovoljenje na gostinski vrt ne nanaša. Obstoja uporabnega dovoljenja ni mogoče dokazovati z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti (izdanim po Zakonu o gostinstvu). Zato je inšpektor za gradnje utemeljeno in zakonito tožnici naložil, da si pridobi uporabno dovoljenje za gostinski vrt.
Če tujec za priznanje azila v vlogi navaja le ekonomske razloge, se ta vloga obravnava v skrajšanem postopku in se kot očitno neutemeljena zavrne na podlagi 2. točke 2. odstavka 35. člena ZAzil.
gradbeno dovoljenje - služnostni upravičenec - možnost izjave o rekonstrukciji hiše
Ker je tožnica ob sklenitvi darilne pogodbe zadržala brezplačno osebno služnostno pravico stanovanja, kakor tudi pravico prostega prehoda po vseh podarjenih nepremičninah, ko bo hiša adaptirana, bi ji moral upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po 37.a členu ZGO dati možnost, da se kot služnostna upravičenka izjavi o sami rekonstrukciji stanovanjske hiše.