Okoliščina, s katero je tožnik utemeljeval svoj predlog za obnovo postopka, ni verjetno izkazana. Pritrditi je namreč stališču upravnega organa, da sprememba sodne prakse (oziroma, kot navaja tožnik, spremenjena vsebina tujega prava) ne pomeni drugačne rešitve predhodnega vprašanja. Vprašanje vzajemnosti in posledično priznanje upravičenja do denacionalizacije v obravnavanem primeru namreč ni bilo vprašanje v smislu 147. člena ZUP temveč, kot navaja že sam tožnik, vprašanje vsebine tujega prava. To pa nedvomno ne sodi med razloge, zaradi katerih bi bilo možno predlagati obnovo postopka.
ZEKom-1 člen 93, 93/a, 96, 98, 99, 99/1, 95, 101-108. ZUS-1 člen 20, 20/1, 40, 40/1, 52. ZUP člen 141, 141/2, 146, 164, 164/2, 165, 165/1.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - upoštevni trg - analiza upoštevnega trga - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo
Analizi upoštevnega trga ni mogoče očitati nobenih nepravilnosti ali napak, ki bi lahko povzročile oziroma pomenile nezakonitost izpodbijane odločbe, ob upoštevanju še, da predstavlja analiza v bistveni vsebini strokovno delo, ki ga je pristojna izdelati toženka.
V ZEKom-1 so za vsako izmed predpisanih obveznosti določeni posebni pogoji v tem smislu, da zakon opredeljuje njeno vsebino, določa, katere okoliščine mora toženka upoštevati pri presoji in naložitvi obveznosti, obenem pa zakon pri določanju obveznosti na splošno pušča toženki določeno polje diskrecije (na kar tudi izrecno kaže uporaba izrazov "zlasti" in "lahko" v zakonskih določbah), s čimer se omogoča prilagoditev obveznosti ugotovitvam v konkretnem primeru. S tem je toženki med drugim omogočeno, da pri naložitvi obveznosti upošteva načelo sorazmernosti.
Ne glede na civilnopravno naravo pogodbenih kazni, če se pogodbeno kazen razume v kontekstu instituta civilnega prava po določilih OZ, sodišče sodi, da njihova naložitev v smislu obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo po ZEKom-1 ni materialnopravno napačna, saj jih je treba v obravnavani zadevi razumeti kot del obveznosti po ZEKom-1, ki v okviru posamezne obveznosti ne določa (izčrpno) posameznih konkretnih oblik ukrepov.
Iz tožnikovih lastnih navedb izhaja, da je seznanjen z modelom ERT, da pa bi moral biti model ERT "končen", pa v okoliščinah obravnavane zadeve ne vpliva na določnost naložene obveznosti. Toženka trdi, da po naravi stvari sam model ne more biti povsem fiksen in nespremenljiv ter da predstavlja model ERT, ki ga sama uporablja za izračune, za tožnika pripomoček, to pomeni, da je tožniku ta model na voljo (in po navedbah strank so tudi do sedaj tožniku bile na voljo različice modela), da tudi sam (vnaprej) preveri ustreznost cen, ki jih znotraj naloženih omejitev sicer določa prosto. Iz navedb strank ne izhaja, da tožnik ne bi imel vpogleda v model ERT, na katerega se – oziroma se bo opirala toženka, vsakokrat, ko bi menil, da ga potrebuje za lastno preverjanje oziroma tožnik temu konkretizirano ne ugovarja.
Tožnik sam trdi, da je toženka (že) pripravila nov model za izračunavanje WACC, ki ga je dala v javno posvetovanje, torej tožnik se bo do spremembe – tako višine kot samega izračuna WACC – lahko opredelil oziroma dal svoje pripombe (po navedbah toženke je tožnik to storil in prav tako tudi podal pripombe na posodobljen model WACC, čemur tožnik ne oporeka). Vsakokratna veljavnost same višine WACC po presoji sodišča kot taka ni dejstvo, na katerega bi toženka opirala svojo odločitev. Pri tem je treba upoštevati, da gre pri izpodbijani odločbi za regulacijo upoštevnega trga vnaprej. Potrebno je, da ima tožnik, pa tudi sicer zainteresirana javnost, možnost izjave o spremembah WACC (morebitne pripombe mora toženka ustrezno upoštevati oziroma nanje argumentirano odgovoriti v skladu z 204. členom ZEKom-1).
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 95, 95/3, 95/6.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - tržna cena - nepopolno dejansko stanje
Toženka vloge ni zavrnila na podlagi predpisa, ki bi predložitev netržnih ponudb opredelil kot samostojno kršitev. Po presoji sodišča Uredbao izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 in Javni razpis tudi ne določata izrecno (upravne) kazni za kršitev, ki jo toženka očita tožniku, saj Katalog kršitev in sankcij, ki je Priloga 2 Uredbe, predložitve netržne ponudbe ne opredeljuje kot kršitev in zanjo ne določa sankcije.
Kršitev v zvezi s predloženo netržno ponudbo je lahko podlaga za zavrnitev vloge in izrek upravne kazni le, če je ugotovljeno, da je vlagatelj uveljavljal nerazumne stroške. Le izplačilo (oziroma uveljavljanje) nerazumnih stroškov bi namreč lahko pomenilo oškodovanje proračuna in šele ob taki ugotovitvi bi bil zapolnjen zakonski dejanski stan, določen z definicijo "nepravilnost".
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Ravnanje prosilca za BPP - vlaganje številnih prošenj za dodelitev BPP v zvezi z isto pravdno zadevo - šteje za očitno zlorabo instituta brezplačne pravne pomoči.
ZUJIK člen 90. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture (2003) člen 3. ZUP člen 214.
republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - izpolnjevanje pogojev - obrazložitev odločbe
Konkretne ocene drugega izmed kriterijev iz 3. člena Uredbe o republiških priznavalninah na področju kulture, dokumentiranih kritičnih odmevov strokovne javnosti oziroma enciklopedičnih zapisov oziroma vrednotenja v strokovni literaturi, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni. Čeprav tožnik v upravnem postopku predloži obsežna dokazila o objavah glede svojega udejstvovanja, toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapiše le, da tožnikov prispevek k slovenski kulturi ni razviden iz kritičnih odmevov strokovne javnosti in drugih dokumentiranih zapisov. Sodišče se do objav, ki jih je predložil tožnik, ne more opredeliti niti po vsebini niti po tem, ali ustrezajo kriteriju „dokumentiranih kritičnih odmevov strokovne javnosti“, bi pa to v okviru obrazložitve izpodbijane odločbe morala storiti toženka.
Nevedbe, da so tožnici ukradli med drugim tudi dokumente, na predložitev katerih jo je pozivala toženka, in navedbe iz tožničine vloge, v kateri piše, da ni uspela niti na šoli, kjer se je zglasila, niti pri časopisih pridobiti dokazil, v tem upravnem sporu niso upoštevne. Tovrstne okoliščine bi bilo mogoče navajati v upravnem postopku, denimo ob podaji prošnje za podaljšanje roka, ob predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ali podobno. Te okoliščine pa same po sebi in brez kakršnihkoli s tem povezanih dokaznih predlogov v upravnem sporu tožnici ne morejo prinesti uspeha ob odsotnosti drugih konkretnih tožbenih navedb.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje vloge - obrazložitev odločbe
Ocenjevanje prijav, je kljub postavljenim kriterijem in čeprav je opravljeno s strani strokovnjakov, vedno do določene mere subjektivno. Sodišče se ne more spuščati v presojo primernosti ocen strokovne komisije, temveč se lahko, v skladu z določbami 94. člena ZUJIK, kot nedopustne upoštevajo samo tiste kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja, ki so očitne.
varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Tožeča s tranka, ki živi v tujini, se v postavljenem roku, niti kasneje, ni odvzela na poziv sodišča, da imenuje pooblaščenca za prejemanja pisanj v Republiki Sloveniji. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
dohodnina - status rezidenta - status zavezanca - tožnik v tujini - vročanje pisanj - prepozna pritožba
Določba 85. člena ZDavP-2, na podlagi katere je bila opravljena vročitev je v razmerju do določb ZUP, ki urejajo vročitev, lex specialis. Pravilna je tudi v primeru, če se dokument vroča v tujino, saj za takšen primer ni predvidena nobena izjema.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-č.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - izpolnjevanje predpisanih pogojev - mednarodni kongres ali konferenca - dokazno sredstvo
Povzetek tožničinih prispveko,v objavljen v zborniku ne izkazuje, da je šlo dejansko za mednarodno konferenco ali da je na njej tožnica dejansko izvedla referat.
dovoljenje za stalno prebivanje - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
Potrdilo Občine mesta Gradiška z dne 8. 4. 1991 ne pomeni novega dejstva oziroma ne pomeni pridobitve možnosti uporabiti nov dokaz, kajti dejstvo bolezni in smrti tožnikovega dedka je bilo obravnavano in ugotovljeno že v prvotnem postopku, ki je bil pravnomočno končan, in kar med strankama niti ni sporno, a s to razliko, da v pravnomočno končanem postopku omenjeno dejstvo ni bilo ugotovljeno z listinskim dokazom, ampak z zaslišanji.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca - vračilo neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči - hipoteka - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožena stranka je v svoji odločbi pojasnila, da gre pri hipoteki za stvarno pravico (138. člen SPZ), ki ne posega v lastninsko pravico in da to pomeni, da v pravnem prometu ni ovir za razpolaganje z nepremičnino.
Vknjižena hipoteka na solastniškem deležu na nepremičnini, pri kateri je vpisana hipoteka, tako po presoji sodišča ni okoliščina, ki bi tožniku onemogočala razpolaganje z njegovimi nepremičninami in se zato všteva v premoženje, ki se upošteva pri izpolnjevanju materialnega položaja za dodelitev BPP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - relevantno obdobje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju
Za priznanje statusa upravičenca druge kategorije sta, poleg pogojev vložene vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, zavrnitve ali zavrženja vloge ali ustavitve postopka in dejstva da gre za osebo, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, določena še dva pogoja, in sicer da je bila ta vloga vložena pred uveljavitvijo ZUSDDD-B, ki je začel veljati 24. 7. 2010 in da je oseba v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočne odločbe oziroma sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnjena, zavržena ali postopek ustavljen, v Republiki Sloveniji dejansko tudi živela.
ZZVZZ člen 65, 65/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4. OZ člen 22, 22/3, 623, 623/2.
zdravstvena dejavnost - koncesija - pritožbeni postopek - sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k licitaciji za sklenitev pogodbe oz. javnega zbiranja ponudb, v teh primerih je ustrezno sodno varstvo zagotovljeno pred rednimi sodišči, v okviru reševanja sporov, ki izvirajo iz premoženjskih razmerij.
Samostojni podjetnik opravlja dejavnost kot fizična oseba in kot tak v primeru izterjave dolgovanih obveznosti iz poslovanja nastopa tudi kot davčni dolžnik.
zavrženje pritožbe - pritožba - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI)
Tožnica je pritožbo vložila sama, pri čemer niti v dosedanjem postopku niti v pritožbi ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Iz njene pritožbe smiselno izhaja, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita, saj izrecno izpodbija ustavnost določbe drugega odstavka 22. člena ZUS-1. Vložena pritožba je torej nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki nima te pravice.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZMZ-1 člen 20, 28, 28-2.
priznanje mednarodne zaščite - subsidiarna oblika zaščite - neverodostojnost tožnikovih navedb - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - resna škoda
Navedbe toženke o neverodostojnosti tožnika so premalo obrazložene, da bi se jih dalo preizkusiti, saj toženka ne pojasni, katere so te številne neprepričljive, malo verjetne in kontradiktorne izjave tožnika, razen 10 božjih zapovedi, in se take odločbe ne da preizkusiti.
Iz izpodbijane odločbe, v kateri se toženka opredeljuje do presoje upravičenosti tožnikovega statusa subsidiarne zaščite, izhaja, da se je pri tem naslonila na dokumente, ki jih povzema v elektronskih virih, vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi toženka z njimi pred izdajo odločbe seznanila tožnika. S tem mu toženka ni dala možnost, da se glede njih izjavi pred izdajo odločbe. Z navedeno opustitvijo je toženka kršila pravico do izjave tožnika v postopku.
tujec - dovolitev zadrževanja - rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - iztek roka - pravočasnost vloge - zavrženje pritožbe
Glede na določbo 101. člena ZUP, je treba v primeru, kadar se rok za vložitev pritožbe izteče na soboto, ugotavljati, ali je organ, pri katerem je bilo treba opraviti dejanje postopka, na ta dan delal. Sodišče glede na podatke v spisu, ugotavlja, da je PU Ljubljana v soboto, dne 21. 5. 2016, delala.
ZBPP člen 2, 2/2, 34, 34/2, 34/4. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2-9, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - sodne počitnice - tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu med sodnimi počitnicami - vročanje po ZUP - nujna zadeva
Ker se za vprašanja postopka v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, ki jih ZBPP ne navaja, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, ni ovir za vročanje odločb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo v času sodnih počitnic, zato sodne počitnice ne vplivajo na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP je zadeva, kjer se presoja zakonitost odločbe o upravičenosti do BPP "nujna zadeva" v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. To pomeni, da rok za vložitev tožbe v upravnem sporu teče tudi v času sodnih počitnic.