postopek osebnega stečaja - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo - obveznosti upravitelja - zaseg denarnih sredstev - vrnitev denarnih sredstev
Upraviteljica v postopku osebnega stečaja ni stranka postopka, pač pa eden od organov stečajnega postopka. V tej funkciji pa ima po drugem odstavku 126. člena ZFPPIPP pravico vložiti pritožbo le proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.
Zoper izpodbijani sklep zakon upraviteljici procesne legitimacije za pritožbo ne daje. To je tudi razumljivo, saj je izpodbijani sklep, kolikor se nanaša na dolžno ravnanje upraviteljice, po svoji pravni naravi navodilo sodišča upraviteljici, ki je zanjo obvezno.
pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugotovitev lastninske pravice
Ob preizkusu dovoljenosti pritožbe je moč ugotoviti, da prvi toženec zanjo nima pravnega interesa. Primarni tožbeni zahtevek je bil namreč zavrnjen, kar je tožencu v korist, saj je svojo trditveno podlago gradil na tezi, da sporna nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja pravdnih strank. Ob morebitnem drugačnem stališču pa je imel prvi toženec možnost tekom postopka vložiti ustrezno tožbo in z njo uveljavljati zahtevek, za katerega se sedaj zavzema v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00007420
ZZZDR-UPB1 člen 209, 211, 212.
delen odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika
V postopku (delnega) odvzema poslovne sposobnosti, zlasti v primeru kadar ta teče za odvzem poslovne sposobnosti osebi v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki, mora že pristojni CSD postaviti taki osebi skrbnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007196
URS člen 19, 19/3, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 23, 31, 33, 39, 42. ZPP člen 238, 238/2, 262, 263.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - zaslišanje stranke - procesnopravna jamstva - privilegij zoper samoobtožbo
Pritožba pooblaščenke in pridržane osebe izpostavlja, da je bila pridržani osebi kršena pravica t. i. mirande. Sodišče prve stopnje je v postopku zadržani osebi zagotovilo v ZDZdr določena procesnopravna jamstva, ki imajo svojo podlago (tudi) v 19. členu Ustave.
Sodišče je opozorilo zadržano osebo, da mora govoriti resnico. Ker je v teh postopkih položaj udeleženca bistveno drugačen, kot položaj stranke ali udeleženca v drugih (ne)pravdnih postopkih, ima pravica zoper samoobtožbo širši (drugačen) pravni pomen, zaradi učinkovite zaščite varstva pravic zadržane osebe.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po zst1 - pristojnost sodišča prve stopnje
Okrožno sodišče v Ljubljani je izključno pristojno za obravnavanje avtorskih zadev, zato je bilo pristojno tudi za odločanje o ugovoru pritožnice zoper odmero sodne takse.
SZ-1 člen 111, 111/1, 112, 112/2. ZPP člen 313, 313/2.
tožba za izpraznitev stanovanja - zasedanje stanovanja brez pravne podlage - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - paricijski rok
Rok za izpraznitev in izročitev stanovanja, kot ga določa 112. člen SZ-1 (60 do 90 dni), velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, v konkretnem primeru, ko toženec stanovanje v sporni nepremičnini zaseda (s svojo družino) brez pravnega naslova, pa velja rok, ki ga določa drugi odstavek 313. člena ZPP, torej rok 15 dni.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo mnenja sodnega izvedenca s področja psihiatrije. Iz pisno podanega mnenja, ki ga je sodni izvedenec podal na podlagi osebnega pregleda tožnika in na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v spisu izhaja, da psihiatrična preiskava pri tožniku ni odkrila znamenj prave duševne bolezni v smislu katerekoli od različic shizofrenije ali čustvene motnje s psihotičnim obeležjem, prav tako tudi ne duševne manjrazvitosti v ožjem smislu, pač pa še komaj povprečno razumsko opremljenost z nevrotičnimi osebnostnimi elementi. Gre torej za nevrotično nadgradnjo osebnostne insuficientnosti ter poudarjeno željo po upokojitvi. Izvedenec ni našel novih elementov, ki bi dodatno zmanjševali tožnikovo delazmožnost, upoštevaje obdobje do izdaje izpodbijane dokončne odločbe, torej do 1. 3. 2016. Razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti je glede na težo tožnikovih objektivnih težav ustrezna.
nezakonita javna dražba - ničnost izvršilnega naslova - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku
Po šestem odstavku 9. člena ZIZ pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. ZIZ izjeme za pritožbo zoper sklep o odločitvi o ugovoru in zoper odločitev o odlogu izvršbe ne predpisuje. Ker je nesuspenzivnost pritožbe in ugovora zakonsko predpisana, postopanje sodišča, ki je nadaljevalo s postopkom, ne predstavlja poseganja v pravice dolžnikov.
kršitev pravice do izjave - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - cesija - listine
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana tedaj, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je sodišče storilo vse, da je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke pravilno vabljen na narok, zakoniti zastopnik pa se na vabilo ni odzval, niti opravičil odsotnosti, očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila storjena, pritožbeni očitek pa se pokaže kot neutemeljen.
Zakon o pravdnem postopku omogoča uveljavitev odprave bistvenih kršitev določb pravdnega postopka z ureditvijo v 286.b. členu ZPP, ki pa terja aktivnost stranke same, ki meni, da je takšna kršitev v postopku storjena v njeno škodo. Uveljavljati mora torej bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, sicer je v pritožbenem postopku ne more.
Opustitev opredelitve sodišča prve stopnje do dokaznega predloga stranke je po mnenju pritožbenega sodišča takšna procesna situacija, na katero mora stranka, ki je takšen dokazni predlog podala, opozoriti že pred sodiščem prve stopnje. Ločiti je namreč potrebno med zavrnitvijo dokaznega predloga in opustitvijo opredelitve do dokaznega predloga. Pri prvi procesni situaciji se sodišče opredeli do dokaznega predloga in če razloge stranka izve šele iz sodbe, sme bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka uveljavljati šele s pritožbo, ne da bi to storila že pred sodiščem prve stopnje. Pri drugi procesni situaciji dokazni predlog sodišče prve stopnje spregleda in v slednjem primeru mora stranka, ki je podala dokazni predlog, na to opozoriti sodišče prve stopnje ali pa zaradi neizvedenih dokazov uveljavljati bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Po določbi prvega odstavka 422. člena OZ mora odstopnik izročiti prevzemniku zadolžnico, če jo ima, ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah.
Prej navedeno določilo pomeni, da mora cedent cesionarju izročiti vse listine, s katerimi ta dokazuje upravičenost v razmerju do dolžnika. Če cedent dokumentov ne izroči prostovoljno, lahko njihovo izročitev cesionar iztoži.
Tako je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je dokazno breme glede obstoja vtoževane terjatve ob prej povedanem, na strani tožeče stranke (cesionarju) in nikakor ne drži očitek, da je sodišče do tožeče stranke postavilo previsok dokazni standard. Tožeča stranka bi lahko razpolagala z vsemi listinami, s katerimi bi dokazovala resničnost obstoja vtoževane terjatve, če pa teh listin ni terjala in jih nima, je nase prevzela riziko, da obstoja terjatve ne bo dokazala. Ravno to se je zgodilo v obravnavani zadevi in zato je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008283
OZ člen 147, 147/1, 147/2. ZPacP člen 20.
pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca - zdravniška napaka - medicinska napaka - nestrokovno zdravljenje - pojasnilna dolžnost - trditveno in dokazno breme - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - odgovornost za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu - škoda na delu ali v zvezi z delom - zobozdravstvo
Neposredni odškodninski zahtevek zoper delavca je utemeljen le, če se je slednji zavedal nedopustnosti svojega ravnanja in posledic (zavestna sestavina) ter da jih je hotel povzročiti (voljna sestavina).
Odnos med zdravnikom in pacientom pri izvajanju zdravstvenih storitev ima pravno naravo pogodbenega razmerja. Za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo kršitev pojasnilne dolžnosti povzroči pacientu, se zato uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.
Pravilo o dokazovanju negativnih dejstev tožnika ne razbremenjuje dolžnosti, da v okviru trditvene podlage določno in konkretno opredeli očitano protipravno ravnanje.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Sodišče prve stopnje je tožnici z izpodbijanim sklepom odreklo pravico do zahtevanega sodnega varstva, poprej izdani sklep o izvršbi zoper toženca pa je v celoti razveljavilo. Navedeni sklep je torej neugoden le za tožnico, ki svoje terjatve v tej pravdi ne bo mogla uveljaviti. Zoper izdani sklep bi se zato lahko pritožila tožnica, ki je v pravdi propadla, ne pa toženec, ki od pritožbe ne more imeti nobene pravne koristi.
Da bi tožena stranka lahko uporabila 183. člen ZPIZ-2 morajo biti izpolnjeni pogoji, da je z dokončno odločbo kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda. Gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v pravnomočno odločbo zavoda. Namen ureditve te možnosti za spremembo dokončne odločbe je v tem, da se popravijo očitne, torej zaznavne napake, tako tehnične, dejanske ali vsebinske, do katerih je prišlo pri odločitvi o pravici ali njenem obsegu.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 259, 259/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zavzelo stališče, da so v tožnikovem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 3. odstavku 259. člena KZ-1 (Kdor protipravno odtuji, uniči ali prikriva arhivsko gradivo, ali ga napravi neuporabnega). Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja na to, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo njegovega naklepa v zvezi z očitano odtujitvijo, prav tako ne namena odtujitve, pri čemer oboje zanika in poudarja, da ni imel nobenega razloga za odtujitev dokumentov, ki so se sicer resda nahajali pri njemu doma.
ZPIZ-2 člen 38, 39a, 202, 399.. ZPIZ-2B člen 7, 18.. ZPol člen 87.
delna starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 večkrat že zavzelo stališč. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
Tretji odstavek 271. člena OZ pomeni, da ima položaj izpolnitvenega upravičenca - torej osebe, ki je od upnika upravičena zahtevati, da sprejme njeno izpolnitev (tuje dolžnikove) obveznosti tudi oseba, ki nima pravnega interesa, da bi bila tuja obveznost izpolnjena, če je hkrati izpolnjena dodatna predpostavka - če dolžnik s tako izpolnitvijo soglaša.
prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek - prekinitev izvršbe
Pravila o ponovni prisilni poravnavi določajo dopustnost vodenja ponovnega postopka prisilne poravnave še preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave ter posebna pravila za ta postopek. Vendar pa se te določbe nanašajo na sam postopek ponovne prisilne poravnave, prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka prisilne poravnave pa je določena ne glede na to, ali gre za "navadno" ali ponovno prisilno poravnavo.
predlog stranke za taksno oprostitev - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - predložitev podatkov - premoženje v tujini - nepopolna vloga - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Predlagatelj je tisti, ki je dolžan predložiti podatke o svojem premoženju in dohodkih, ki jih ima v tujini, sodišče pa jih lahko preveri, če dvomi v njihovo verodostojnost.
Sodišče je ob pomanjkanju relevantnih listin, na podlagi katerih bi lahko premoženjsko stanje tožeče stranke celovito ocenilo, njen predlog pravilno zavrglo in ni utemeljena pritožbena trditev, da bi moralo meritorno odločiti, saj obsežna obstoječa sodna praksa stoji na stališču, da je potrebno v primeru nepopolnosti vlogo zavreči.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008586
ZIZ člen 196, 197, 198, 207, 208, 208/1. OZ člen 1022, 1022/2. ZFPPIPP člen 252.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - priglasitev terjatve - obračun terjatev - hipotekarni dolžnik - stečaj glavnega dolžnika
Izvršilno sodišče mora samo opraviti oziroma preveriti obračun terjatve izvršilnega upnika po stanju iz spisa, ne glede na soglašanje oziroma neizpodbijanje terjatve drugega upnika.
Hipotekarni dolžnik je porok z omejeno odgovornostjo za obveznost glavnega dolžnika. Tako stečaj glavnega dolžnika tudi ne vpliva na obveznost hipotekarnega dolžnika, ki ni hkrati glavni dolžnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007533
ZFPPIPP člen 20, 253, 253/1. OZ člen 133, 168. ZPP člen 154, 287, 287/2.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - nedenarne terjatve - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - denarni zahtevek - tožbeni zahtevek - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - zavrnitev predlaganih dokazov - sanacija objekta - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - manjvrednost stanovanj - povrnitev škode - tržna vrednost
Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Za dajatveni zahtevek na storitev bi morala tožeča stranka postaviti denarni zahtevek, pred tem pa prijaviti denarno terjatev v stečaju. Tako ni bilo mogoče ugoditi zahtevku na odpravo škode oziroma sanacijo objekta.