ZD člen 184, 185. URS člen 36, 36/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1, 8/2.
premoženje zapustnika - premično premoženje - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - dedna pravica - nedotakljivost stanovanja - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
Po oceni pritožbenega sodišča vstop v stanovanje zaradi popisa zapustnikovega premičnega premoženja ne bo v nasprotju z 8. členom EKČP (Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja). V drugem odstavku sta določena kumulativno dva pogoja, in sicer, da se javna oblast lahko vmeša v izvrševanje te pravice, če je to določeno z zakonom, kar je v obravnavanem primeru podano (184. in 185. člen ZD) in je nujno v demokratični družbi, zaradi v nadaljevanju taksativno naštetih primerov. Po oceni pritožbenega sodišča se s popisom zapustnikovega premičnega premoženja varujejo pravice in svoboščine dedičev, to je pravica, da se premoženje zapustnika ob smrti ugotovi v celotnem obsegu. Le na ta način lahko dediči dosežejo dedno pravico, ki jim jo zagotavlja zakon.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007898
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/-11.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - preizkus pravilnosti dokazne ocene - skladnost obrazložitve in izreka odločbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je obdolženec s svojim ravnanjem deloval v nasprotju z zakonom, saj je brez oddaje javnega naročanja sklenil opisane pogodbe, vendar pa mu ni bilo mogoče dokazati, da je to storil z namenom pridobiti sebi ali drugemu korist.
postopek v sporu majhne vrednosti - pravica do sodelovanja v postopku - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - neizvedba dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazi, ki jih je predlagala tožnica, so relevantni za dokazovanje odločilnih dejstev. Opustitev njihove izvedbe pomeni kršitev tožničine pravice do obravnavanja.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nedovoljen predlog - nova dejstva in dokazi
Novi dokazi (enako velja tudi za nova dejstva) so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko predlagala dokaze. Dejstva in dokazi, ki so nastali pozneje, zato niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.
napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - obstoj darila - skupno premoženje
Možno je, da je zapustnik uporabo poslovnega prostora prispeval kot svoj delež pri ustvarjanju skupnega premoženja. Dedič, ki trdi, da je izvenzakonska partnerka z odpustom plačila najemnine za poslovni prostor od zapustnika prejela darilo, je to dejstvo dolžan dokazati.
Tožena stranka utemeljeno kot nepravilno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da ni mogoče pobotati terjatev in obveznosti, ki izvirajo iz medsebojnih razmerji med toženo stranko in družbo P. d.o.o., ker da ta ni pravdna stranka. Po določbi drugega odstavka 421. člena OZ lahko dolžnik (v tem primeru tožena stranka) uveljavlja proti prevzemniku terjatev (v tem primeru tožeča stranka) vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku, torej proti družbi P. d.o.o. do takrat, ko je izvedel za odstop. Ni dvoma, da je tak ugovor tožene stranke tudi ugovor, da je vtoževana terjatev ugasnila zaradi pobota z nasprotno terjatvijo, ki jo ima tožena stranka do odstopnika, kakor tudi ugovor pobota v pravdnem postopku takoimenovani procesni pobot.
ničnost - nična pogodba - izpodbojnost - izpodbojna pogodba - nemoralna pogodba - nemoralno ravnanje - prevara - razlogi za izpodbojnost - rok za izpodbijanje pogodbe
Ničnost je predpisana kot najostrejša in skrajna sankcija. Sodišču je naloženo, da na osnovi dejanskih okoliščin ugotovi, ali namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo.
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da ni okoliščin, ki bi - zaradi varovanja pravnega reda - terjale ugotovitev ničnosti dne 17. 4. 2013 sklenjene prodajne pogodbe. Ugotovljene okoliščine ne opravičujejo ničnostne sankcije. Ni izkazana taka nemoralnost, kakršno pravni red zavrača z ničnostno sankcijo. Ustrezno je, da v veljavi ostane pravni posel, pri katerem je tožnica lahko tvorno sodelovala, katerega vsebina ji je bila predstavljena s strani notarja, glede katerega bi od notarja in uradnikov na davčni upravi lahko dobila dodatna pojasnila, če bi zanje zaprosila. Njeno sklicevanje na visoko starost, brez opisa njenih psihofizičnih sposobnosti, niso okoliščine, s katerimi bi, glede na transparenten način sklepanja izpodbijane pogodbe, lahko uveljavila ničnost. Pritrditi je pritožbi, da bi bilo skrajno zavržno in nemoralno zavesti osebo, ki ne bi bila sposobna dojeti vsebine pravnega posla, vendar tožnica takih omejitev svojih sposobnosti ni zatrjevala. Sklicevala se je zgolj na svojo starost. To pa ne zadošča, saj imajo enako stare osebe različne psihofizične sposobnosti.
OZ člen 131, 170, 171, 179, 186. ZVSmuč člen 22, 24, 27, 28. ZPP člen 14.
trčenje dveh smučarjev - odškodninska odgovornost upravljalca smučišč - krivdna odgovornost upravljalca smučišča - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - soprispevek oškodovanca - zakonske zamudne obresti
Nedvomno je zakonsko predpisana dolžnost nadzornikov na smučišču, da smučarjem in deskarjem preprečujejo nevarne vožnje in druga nevarna in škodljiva dejanja na smučiščih. Prestroga in nerazumna pa bi bila zahteva do upravljavcev smučišča, da bi izvajali absoluten nadzor na smučišču in nadzirali vsakega smučarja ali deskarja ter ga v primeru nevarnega smučanja izločili (mu prepovedali smučanje in odvzeli vozovnico). Dokazno breme za dokazovanje protipravnega ravnanja zaradi premalo skrbnega ravnanja oziroma opustitve dolžnega vzdrževanja reda in varnosti na smučišču je na tožniku in za prevalitev dokaznega bremena na drugo toženo stranko zaradi pravičnosti, pritožbeno sodišče ne vidi razlogov.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že bila izbrisana iz kazenske evidence oziroma ali so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti, ne glede na okoliščine, ki jih navaja pritožnica.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - pisna oporoka pred pričami - oblika oporoke - (ne)veljavnost oporoke - dokazna ocena - predlog za preložitev naroka - lastnoročen podpis oporoke - izjava oporočitelja
Pri pisni oporoki pred pričami ni bistveno, ali je bila oporoka pred podpisom glasno prebrana, temveč, da jo je oporočitelj podpisal v navzočnosti dveh prič in izjavil, da gre za njegovo oporoko.
predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča - veljavnost pogodbe - lastništvo stanovanja - posest na stanovanju - pravna podlaga - tožba na vrnitev stvari - izpraznitev stanovanja
Vprašanje je rešeno s pravnomočno sodbo, zato je za ta postopek predhodno vprašanje, na katero je sodišče vezano. Ker je tožnik lastnik stanovanja, toženec pa ima posest, nima pa obrambe za to posest oziroma pravne podlage, mu mora stvar vrniti.
Po določbi 324. člena ZPP mora sodišče odločiti o celotnem tožbenem zahtevku na način, da v izreku sodbe določno navede, kateremu (katerim) tožbenim zahtevkom je ugodilo in ali jih je zavrnilo. Izrek sodbe mora biti pri opredeljevanju tožbenega zahtevka, o katerem sodišče odloči, tako natančen, da je jasna njegova vsebina. Če izrek ne vsebuje natančne navedbe tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, preizkus sodbe ni mogoč, izrek je nerazumljiv, s tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toda če ni odločeno o delu tožbenega zahtevka, kot je v obravnavanem primeru, v obrazložitvi pa sodišče navede razloge za presojo o tem delu zahtevka in navede odločitev, potem ne gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ampak za položaj po 325. členu ZPP. O položaju po 325. členu ZPP torej govorimo tedaj, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih mora odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka in da bi sodišče odločilo o celotnem zahtevku, mora stranka predlagati sodišču, da se sodba dopolni. Dopolnilno sodbo izda sodišče le na predlog stranke. Po določbi 171. člena OZ gre za pravilo, ki določa podlago za delno razbremenitev odgovornosti odgovorne osebe v primerih, ko je tudi ravnanje oškodovanca (so) prispevalo k nastanku škode. Pravilo se uporablja za razbremenitev odgovornosti tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo. Določba 86.člena ZZVZZ ureja regresno pravico Zavoda, ne pa odškodninske odgovornosti v primeru delovnih nezgod, za ugotavljanje krivdne povzročitve škode se uporabljajo določbe OZ, vključno z določbo 171. člena OZ o deljeni odgovornosti.
SPZ člen 25, 33, 33/3, 35. ZPP člen 2, 2/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-2.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - izključna posest - soposest - varstvo med več posestniki - motilno ravnanje - stroški postopka - kilometrina - potni stroški pooblaščenca - stroški za pregled listin - odsotnost iz pisarne - odvetniška tarifa
Izhajajoč iz dejanskega stanja, da je tožnica posest imela, je imel, četudi bi vse pritožbene navedbe glede toženčeve posesti držale in bi jim pritožbeno sodišče pritrdilo, pritožnik lahko kvečjemu soposest. Ker ni sporno, da je vrata in ključavnico zamenjal, tožnici pa ključev ni izročil, je samovoljno spremenil dotedanji način izvrševanja posesti in tožnico oviral pri njeni dotedanji uporabi male drvarnice. Njegovo dejanje je torej motilno, zato je tožničin tožbeni zahtevek utemeljen v vsakem primeru.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-2, 82, 86, 194, 396.. ZPIZ člen 34, 131, 134, 134/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.. URS člen 14, 33, 158.. OZ člen 190.
delo s krajšim delovnim časom - nadomestilo plače
Pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb o prenehanju pravice in ustavitvi izplačevanja nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je potrebno presoditi tudi ob uporabi in razlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Krajnc proti Sloveniji z dne 31. 10. 2017 in presoditi, ali gre pri tožniku za ustavno dopustno prikrajšanje oziroma zmanjšanje invalidske dajatve. Ugotoviti je torej treba, ali je zaradi spremenjene invalidnosti zmanjšanje nadomestila pri tožniku v okoliščinah konkretnega primera resno vplivalo na njegova sredstva za preživljanje, oziroma ali mu je bilo omogočeno, da se prilagodi na novo dohodkovno situacijo. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v doslej izvedenem dokaznem postopku ni ugotavljalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007257
SPZ člen 89, 89/3. ZNP člen 35, 146.
nujna pot - določitev nujne poti - nadomestilo za uporabo nujne poti - primerno nadomestilo za nujno pot - višina nadomestila za nujno pot - stroški nepravdnega postopka
Ker obstajajo okoliščine, zaradi katerih je nasprotna udeleženka v svojih pravicah omejena manj, kot je pri določitvi nujne poti običajno, je nadomestilo za dovoljeno nujno pot, ki je določeno v višini 10 % vrednosti z nujno potjo obremenjenega zemljišča, primerno.
ZPIZ-2B člen 9.. ZPIZ-2 člen 26, 26/1, 61, 61/3, 116, 116/3.
sorazmerni del starostne pokojnine - del vdovske pokojnine
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v primeru priznanja sorazmernega dela starostne pokojnine ne gre za samostojno pravico, temveč gre zgolj za del starostne pokojnine (v sporni zadevi je bilo tožnici priznano 75 % starostne pokojnine). Tožnica ima torej še vedno priznano starostno pokojnino in v tem primeru ima glede na tretji odstavek 61. člena ZPIZ-2 še nadalje tudi pravico do dela vdovske pokojnine. Ker zakon izrecno ne določa, da bi v primeru, kot je podan v sporni zadevi, upravičenec izgubil pravico do dela vdovske pokojnine, pritožbeno sodišče poudarja, da ne gre primerjati drugih pravnih položajev. Zakonska določba je jasna in v tem primeru tudi ne potrebuje dodatne interpretacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008928
ZPP člen 286, 286/1, 318. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243. OZ člen 15, 16. SPZ člen 105, 105/1, 112, 112/1.
izdaja zamudne sodbe - neizdaja zamudne sodbe - trditve in dokazi - navedba dejstev in predložitev dokazov do konca prvega naroka za glavno obravnavo - odprava nesklepčnosti tožbe - sklepčnost tožbe - sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino - sporazum o delitvi - določen predmet prodaje - predmet pogodbe - podstrešni prostor - skupni del - posebni del zgradbe - nesoglasje volj (disenz) - miselni pridržek - obstoj in vsebina pogodbe
Čeprav toženci niso podali odgovora na tožbo, v obravnavanem primeru izdaja zamudne sodbe ni bila mogoča, ker je tožnik postavil sicer določljiv zahtevek, vendar ni bil določen na način, kot se zahteva za vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu stavbe v etažni lastnini.
Tožnik, ki ni poskrbel za zemljiškoknjižno izvedbo sporazuma o preoblikovanju skupnih delov v posamezne dele, niti ni ob sklepanju pogodbe opozoril, da dejansko stanje na podstrešju ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju, ne more uživati pravnega varstva.
Izostanek izrecne navedbe, da predmet pogodbe vključuje tudi prenos (so)lastninske pravice na skupnih delih stavbe, ne pomeni, da prodajna pogodba ni vključevala tudi prenosa solastninske pravice glede prostorov na podstrešju.
solidarno poroštvo - prenehanje funkcije direktorja - dokazna ocena - pavšalni ugovori - direktor kot porok
V konkretnem primeru gre za solidarno poroštvo, zato drugo toženec tožeči stranki odgovarja kot glavni dolžnik za celo obveznost, tožeča stranka pa lahko zahteva izpolnitev bodisi od prvo toženke bodisi od drugo toženca, ali pa od obeh hkrati. Dejstvo, da se je drugo toženec zavezal kot porok v času, ko je bil direktor prvo toženke, sedaj pa te funkcije nima več, ne vpliva na poroštveno obveznost, kot je to tudi izrecno navedeno v poroštveni izjavi.
osebni stečaj - predlog za odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - mnenje upravitelja
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je na ugovor dolžnika, da je preizkusno obdobje predolgo, zahtevalo tudi mnenje upravitelja. Če je njegovo mnenje potrebno ob določitvi preizkusnega obdobja, mora biti tudi pri obravnavi dolžnikovega ugovora. Razlogi sodišča pa ne potrjujejo odločitve, ki ni v celoti sledila obrazloženemu mnenju upravitelja o ustreznosti dve leti in pol dolgega preizkusnega obdobja.