transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Tožena stranka ima vseskozi samo po en oddelek od prvega do devetega razreda. Gre za majhno šolo, s predvidljivim številom učencev v posameznem oddelku. Spremenjeno število učencev v posameznem oddelku ali nihanje ur učne obveznosti v posameznem šolskem letu ne daje podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po tretji alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (ko je ur več) oziroma po sedmem odstavku 109. člena ZOFVI (ko je ur manj). Takšno nezakonito izmenjevanje razlogov za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomeni zlorabo tega instituta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00008352
ZASP člen 82, 82/1, 82/2, 167, 167/1. OZ člen 105, 105/2, 105/3. ZPP člen 13, 319.
avtorske pravice - založniška pogodba - avtorska pogodba - odstop od pogodbe - pravica reproduciranja - pravica distribuiranja - plačilo avtorskega honorarja - kršitve pogodbenih obveznosti - sankcije za kršitev pogodbe - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - prenehanje pogodbe - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - razveza pogodbe - umik avtorskih del iz prodaje - predlog za prekinitev postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva
Neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevalo odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitev pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes.
Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialnem razmerju in o tem vprašanju ne sme ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur - kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično). Za predmetni spor je torej zavezujoče pravnomočna zavrnitev ugotovitvenega zahtevka (13. in 319. člen ZPP), da založniška pogodba za učbenik ni razvezana, kar acontrario pomeni, da je pogodba razvezana.
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo toženi stranki, ki je kot pravno podlago zahtevka navajala določbe o neupravičeni pridobitvi tožene stranke (190. člen OZ). Kot je utemeljeno ugotovilo sodišče prve stopnje, že iz samih navedb tožeče stranke izhaja, da je tožeča stranka izvajala dela oziroma storitve za toženo stranko na podlagi naročil tožene stranke, ki jih je tožeča stranka sprejela in izvršila, torej kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, na pogodbeni podlagi. Ker so bile zatrjevane storitve tožeče stranke izvedene na podlagi gospodarske podjemne pogodbe, sodišče prve stopnje ni moglo slediti trditvam tožeče stranke, da je ta storitve opravljala brez veljavne pravne podlage in da gre v konkretnem primeru uporabiti določbe o zastaranju terjatev iz naslova o neupravičeni pridobitvi za katere velja 5-letni zastaralni rok
postopek v sporu majhne vrednosti - pravica do sodelovanja v postopku - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - neizvedba dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazi, ki jih je predlagala tožnica, so relevantni za dokazovanje odločilnih dejstev. Opustitev njihove izvedbe pomeni kršitev tožničine pravice do obravnavanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007257
SPZ člen 89, 89/3. ZNP člen 35, 146.
nujna pot - določitev nujne poti - nadomestilo za uporabo nujne poti - primerno nadomestilo za nujno pot - višina nadomestila za nujno pot - stroški nepravdnega postopka
Ker obstajajo okoliščine, zaradi katerih je nasprotna udeleženka v svojih pravicah omejena manj, kot je pri določitvi nujne poti običajno, je nadomestilo za dovoljeno nujno pot, ki je določeno v višini 10 % vrednosti z nujno potjo obremenjenega zemljišča, primerno.
delna vdovska pokojnina - sorazmerni del starostne pokojnine
ZPIZ-2 ne določa, da v primeru, če se zavarovancu izplačuje sorazmerni del starostne pokojnine po določbi 116. člena ZPIZ-2, da posledično preneha tudi pravica do izplačila dela vdovske pokojnine.
Umik tožbe pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Gre za izraz načela dispozitivnosti. Če je tožba umaknjena se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. Sodišče ob umiku tožbe, če tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja, izda sklep, ki je dekleratorne narave. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje. Za tožečo stranko umik učinkuje takoj, ko se z izjavo o umiku seznani sodišče. Izjave o umiku torej ni mogoče preklicati in to velja tudi za primer zatrjevanih napak volje. Možna je le obnova postopka, če so zato podani razlogi kot npr., če je umik tožbe posledica neke grožnje ali kaznivega dejanja.
izvršilni stroški - plačilo kupnine - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka
Glede na to, da je kupec 11. 5. 2017 plačal kupnino po podatkih izvršitelja, kar je bilo pred začetim stečajem nad dolžnikom 23. 6. 2017, začetek stečajnega postopka ni vplival na tek izvršilnega postopka. Torej tudi ni vplival na odločanje o odmeri stroškov za izvršilno dejanje, ki je bilo predpogoj za deponiranje oziroma plačilo kupnine.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00009226
ZDR-1 člen 113, 113/3.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba
Sodišče sme izdati regulacijsko začasno odredbo le v izjemnih primerih, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje, ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, kar pa bi bilo v konkretnem primeru onemogočeno. Iz navedenega izhaja, da je pri regulacijski začasni odredbi potrebno upoštevati načelo kontradiktornosti (kar v postopku izdaje začasne odredbe praviloma ni zagotovljeno), posledično pa zelo restriktiven pristop, oboje pa je v tem primeru namenjeno varstvu pravic dolžnika (toženke). Ne gre torej za tehtanje škode na eni ali drugi strani, temveč za vprašanje, ali je v primeru za tožnika neugodne sodbe mogoče pri toženki vzpostaviti prejšnje stanje.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno štelo kot razlog, da bi se izdelano izvedensko mnenje štelo za zelo zahtevnega zaradi obsežnosti medicinske dokumentacije in trajanja osebnega pregleda in števila bolezni. Kot je pravilno navedla že pritožba, se je izvedenki za proučitev obsežne medicinske dokumentacije že priznala posebna nagrada, enako pa posebna nagrada tudi za opravljen osebni pregled, pri čemer je upoštevalo trajanje pregleda.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-2, 82, 86, 194, 396.. ZPIZ člen 34, 131, 134, 134/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.. URS člen 14, 33, 158.. OZ člen 190.
delo s krajšim delovnim časom - nadomestilo plače
Pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb o prenehanju pravice in ustavitvi izplačevanja nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je potrebno presoditi tudi ob uporabi in razlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Krajnc proti Sloveniji z dne 31. 10. 2017 in presoditi, ali gre pri tožniku za ustavno dopustno prikrajšanje oziroma zmanjšanje invalidske dajatve. Ugotoviti je torej treba, ali je zaradi spremenjene invalidnosti zmanjšanje nadomestila pri tožniku v okoliščinah konkretnega primera resno vplivalo na njegova sredstva za preživljanje, oziroma ali mu je bilo omogočeno, da se prilagodi na novo dohodkovno situacijo. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v doslej izvedenem dokaznem postopku ni ugotavljalo.
izdaja sklepa o izvršbi - opustitev vročitve predloga za izvršbo
Po drugem odstavku 45. člena ZIZ je sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku, priložena tudi kopija predloga za izvršbo. Povzeta zakonska določba pomeni, da je predlog za izvršbo sestavni del sklepa o izvršbi, v katerem izvršilno sodišče praviloma zgolj dovoli predlagano izvršbo. Ni zakonske zahteve, da bi moralo prepisovati vsebino predloga. Glede na množično vlaganje predlogov za izvršbo in njihovo obsežnost, bi to bilo neekonomično, zamudno.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - obrazloženost ugovora
Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor, temveč uveljavlja dejstva, s katerimi izpodbija utemeljenost dolžnikovih ugovornih trditev. Tega pa izvršilno sodišče ne more presojati, presoja je prepuščena pravdnemu sodišču v nadaljnjem kontradiktornem postopku.
stroški izvršitelja - kilometrina - izvršitelj z območja drugega okrožnega sodišča
V primeru, če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju zunaj tega okrožnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah Pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po zst1 - pristojnost sodišča prve stopnje
Okrožno sodišče v Ljubljani je izključno pristojno za obravnavanje avtorskih zadev, zato je bilo pristojno tudi za odločanje o ugovoru pritožnice zoper odmero sodne takse.
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 že večkrat zavzelo stališče. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
predlog stranke za taksno oprostitev - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - predložitev podatkov - premoženje v tujini - nepopolna vloga - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Predlagatelj je tisti, ki je dolžan predložiti podatke o svojem premoženju in dohodkih, ki jih ima v tujini, sodišče pa jih lahko preveri, če dvomi v njihovo verodostojnost.
Sodišče je ob pomanjkanju relevantnih listin, na podlagi katerih bi lahko premoženjsko stanje tožeče stranke celovito ocenilo, njen predlog pravilno zavrglo in ni utemeljena pritožbena trditev, da bi moralo meritorno odločiti, saj obsežna obstoječa sodna praksa stoji na stališču, da je potrebno v primeru nepopolnosti vlogo zavreči.
Za veljavnost splošnih pogojev ni poleg tistih, ki jih določa 120. člen OZ, nobenih dodatnih pogojev (npr. da bi morala zavarovalnica sklenitelja še posebej opozarjati na vsebino posameznih pogojev).
Glede ugovora, da je bilo vozilo kljub domnevi o hibnosti zaradi neopravljenega tehničnega pregleda tehnično brezhibno in da nesreče ni povzročil zaradi tehnične hibnosti vozila, predlaga tožnik neprimerne dokaze. Edini primeren dokaz bi bil izvedenec avtomobilske stroke, katerega pa tožnik ni predlagal.
V zvezi z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiral odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/13-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 in posledično v zvezi z vprašanjem, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri pokojnine, upravičeni do ponovne odmere vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do pokojnina s pravnomočno odločbo.
odmera denarne odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - trčenje motorista z osebnim avtomobilom - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - odškodnina za tujo pomoč - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje - popolna odškodnina - primerjava s primeri iz sodne prakse
Sodišče pri odmeri višine pravične odškodnine ni navedlo primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse. Ob javno dostopnih računalniških in knjižnih bazah sodne prakse je sprejeto odločitev kljub temu mogoče vsebinsko preizkusiti.
Pravična denarna odškodnina iz naslova nepremoženjske škode je 109.000 EUR (za telesne bolečine in nevšečnosti 35.000 EUR, za ZŽA 60.000 EUR, za strah 7.000 EUR in skaženost 5.600 EUR), upoštevaje tožnikov soprispevek 70.850 EUR.
Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, izdatek zanjo predstavlja oškodovančevo škodo, nudenje pomoč pa način popravljanja škode.
Odškodnina mora biti taka, da tožniku zagotovi enak premoženjski položaj, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Tožnik je upravičen do popolne odškodnine. V primeru izgubljene plače je enak premoženjski položaj tožniku zagotovljen le, če odgovorna oseba za njegovo škodo poleg neto izgubljene plače povrne tudi prispevke, ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v RS.