sklenitev pogodbe - pogodbena kazen - trditveno breme - pobotni ugovor - sklepčnost - določitev roka za izpolnitev obveznosti - rok - načelo vestnosti in poštenja
Tožena stranka bi morala trditi in dokazati, da se je s tožečo stranko dogovorila za rok, v katerem bi morala dokončati dela na J. 11 (hkrati pa tudi zamudo tožeče stranke). Sklicevanje na Pogodbo št. 03/2014 za izvedbo gradbenih del prizidka stanovanjske hiše z dne 2. 9. 2014 med naročnikoma V. in L. ter toženo stranko kot izvajalko, v kateri je bilo v 11. členu dogovorjeno, da morajo biti gradbena dela dokončana do 15. 10. 2015, ni relevantno. Tožeče stranke namreč tak dogovor ne zavezuje. Da je bila tožeča stranka z rokom iz omenjene pogodbe seznanjena in je z njim soglašala (oziroma se je toženi stranki zavezala, da bo do tega datuma izvedla dela), pa tožena stranka v tem postopku niti trdila ni.
postopek v sporu majhne vrednosti - pravica do sodelovanja v postopku - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - neizvedba dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazi, ki jih je predlagala tožnica, so relevantni za dokazovanje odločilnih dejstev. Opustitev njihove izvedbe pomeni kršitev tožničine pravice do obravnavanja.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nedovoljen predlog - nova dejstva in dokazi
Novi dokazi (enako velja tudi za nova dejstva) so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko predlagala dokaze. Dejstva in dokazi, ki so nastali pozneje, zato niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.
napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - obstoj darila - skupno premoženje
Možno je, da je zapustnik uporabo poslovnega prostora prispeval kot svoj delež pri ustvarjanju skupnega premoženja. Dedič, ki trdi, da je izvenzakonska partnerka z odpustom plačila najemnine za poslovni prostor od zapustnika prejela darilo, je to dejstvo dolžan dokazati.
Tožena stranka utemeljeno kot nepravilno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da ni mogoče pobotati terjatev in obveznosti, ki izvirajo iz medsebojnih razmerji med toženo stranko in družbo P. d.o.o., ker da ta ni pravdna stranka. Po določbi drugega odstavka 421. člena OZ lahko dolžnik (v tem primeru tožena stranka) uveljavlja proti prevzemniku terjatev (v tem primeru tožeča stranka) vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku, torej proti družbi P. d.o.o. do takrat, ko je izvedel za odstop. Ni dvoma, da je tak ugovor tožene stranke tudi ugovor, da je vtoževana terjatev ugasnila zaradi pobota z nasprotno terjatvijo, ki jo ima tožena stranka do odstopnika, kakor tudi ugovor pobota v pravdnem postopku takoimenovani procesni pobot.
ničnost - nična pogodba - izpodbojnost - izpodbojna pogodba - nemoralna pogodba - nemoralno ravnanje - prevara - razlogi za izpodbojnost - rok za izpodbijanje pogodbe
Ničnost je predpisana kot najostrejša in skrajna sankcija. Sodišču je naloženo, da na osnovi dejanskih okoliščin ugotovi, ali namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo.
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da ni okoliščin, ki bi - zaradi varovanja pravnega reda - terjale ugotovitev ničnosti dne 17. 4. 2013 sklenjene prodajne pogodbe. Ugotovljene okoliščine ne opravičujejo ničnostne sankcije. Ni izkazana taka nemoralnost, kakršno pravni red zavrača z ničnostno sankcijo. Ustrezno je, da v veljavi ostane pravni posel, pri katerem je tožnica lahko tvorno sodelovala, katerega vsebina ji je bila predstavljena s strani notarja, glede katerega bi od notarja in uradnikov na davčni upravi lahko dobila dodatna pojasnila, če bi zanje zaprosila. Njeno sklicevanje na visoko starost, brez opisa njenih psihofizičnih sposobnosti, niso okoliščine, s katerimi bi, glede na transparenten način sklepanja izpodbijane pogodbe, lahko uveljavila ničnost. Pritrditi je pritožbi, da bi bilo skrajno zavržno in nemoralno zavesti osebo, ki ne bi bila sposobna dojeti vsebine pravnega posla, vendar tožnica takih omejitev svojih sposobnosti ni zatrjevala. Sklicevala se je zgolj na svojo starost. To pa ne zadošča, saj imajo enako stare osebe različne psihofizične sposobnosti.
OZ člen 131, 170, 171, 179, 186. ZVSmuč člen 22, 24, 27, 28. ZPP člen 14.
trčenje dveh smučarjev - odškodninska odgovornost upravljalca smučišč - krivdna odgovornost upravljalca smučišča - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - soprispevek oškodovanca - zakonske zamudne obresti
Nedvomno je zakonsko predpisana dolžnost nadzornikov na smučišču, da smučarjem in deskarjem preprečujejo nevarne vožnje in druga nevarna in škodljiva dejanja na smučiščih. Prestroga in nerazumna pa bi bila zahteva do upravljavcev smučišča, da bi izvajali absoluten nadzor na smučišču in nadzirali vsakega smučarja ali deskarja ter ga v primeru nevarnega smučanja izločili (mu prepovedali smučanje in odvzeli vozovnico). Dokazno breme za dokazovanje protipravnega ravnanja zaradi premalo skrbnega ravnanja oziroma opustitve dolžnega vzdrževanja reda in varnosti na smučišču je na tožniku in za prevalitev dokaznega bremena na drugo toženo stranko zaradi pravičnosti, pritožbeno sodišče ne vidi razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007448
OZ člen 190. ZZZDR člen 52. ZD člen 28, 28/2.
obseg zapuščine - ugotovitev obsega zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - skupno premoženje zakoncev - upravljanje skupnega premoženja - razpolaganje s skupnim premoženjem s soglasjem zakonca - obligacijski zahtevek - odsvojitev stvari iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca - terjatev dediča do zapuščine - pravilo o dokaznem bremenu
Tožnik je tisti, ki mora dokazati, da zapustnica ni soglašala s toženčevim razpolaganjem z denarnimi sredstvi, in sicer že od leta 2000 dalje. Le v tem primeru bi prišlo do prehoda premoženja iz sfere zapustnice v sfero prvega toženca. Ta premik pa bi utemeljeval zapustničino terjatev nasproti tožencu iz naslova neupravičene pridobitve, pri čemer bi terjatev predstavljala sestavni del zapuščine. V nasprotnem primeru pa je potrebno šteti, da je zapustnica soglašala s prostim razpolaganjem z sredstvi na njenem računu. Posledično ta denarni znesek ne spada več v zapuščino, ker ga je zapustnica za časa življenja porabila.
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 že večkrat zavzelo stališče. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
Če toženec na tožbo ne odgovori, se v njej podane trditve o dejstvih štejejo za resnične oziroma priznane. Sodišče je posledično nanje vezano in jih dokazno ne presoja. Edina izjema v tem oziru (zaradi katere zamudne sodbe ni moč izdati) je določena v 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zapadlost - odpoklicno upravičenje - vročanje upnikovega odgovora dolžniku
Pravila, po katerih je upnik odpoklical terjatev so pogodbeno določena.
Odstopno pravico lahko upnik uresniči, če nastopi pogodbeno dogovorjeni dejanski stan. Ko upnik odstopno upravičenje uresniči, povzroči predčasno zapadlost takrat še nezapadlih obveznosti dolžnika po kreditni pogodbi in s tem tudi v tem delu dobi izpolnitveni zahtevek, to je pravico zahtevati njihovo plačilo. Zapadlost tega dela terjatve je torej vezana na materialno pravo, ki sta ga stranki dogovorili v pogodbi, in ne na pravila iz 104. in 105. člena OZ.
Ločiti je treba med tistimi obveznostmi, ki so zapadle že pred izrednim odpoklicem, in tistimi, katerih predčasno zapadlost je povzročil upnik z utemeljenim izrednim odpoklicem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008283
OZ člen 147, 147/1, 147/2. ZPacP člen 20.
pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca - zdravniška napaka - medicinska napaka - nestrokovno zdravljenje - pojasnilna dolžnost - trditveno in dokazno breme - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - odgovornost za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu - škoda na delu ali v zvezi z delom - zobozdravstvo
Neposredni odškodninski zahtevek zoper delavca je utemeljen le, če se je slednji zavedal nedopustnosti svojega ravnanja in posledic (zavestna sestavina) ter da jih je hotel povzročiti (voljna sestavina).
Odnos med zdravnikom in pacientom pri izvajanju zdravstvenih storitev ima pravno naravo pogodbenega razmerja. Za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo kršitev pojasnilne dolžnosti povzroči pacientu, se zato uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.
Pravilo o dokazovanju negativnih dejstev tožnika ne razbremenjuje dolžnosti, da v okviru trditvene podlage določno in konkretno opredeli očitano protipravno ravnanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007898
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/-11.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - preizkus pravilnosti dokazne ocene - skladnost obrazložitve in izreka odločbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je obdolženec s svojim ravnanjem deloval v nasprotju z zakonom, saj je brez oddaje javnega naročanja sklenil opisane pogodbe, vendar pa mu ni bilo mogoče dokazati, da je to storil z namenom pridobiti sebi ali drugemu korist.
ZIZ člen 13, 13/1, 20a, 42b. Uredba Komisije (ES) št. 2245/2004 z dne 27. decembra 2004 o spremembi Prilog I, II, III in IV k Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 39, 57. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2. Ovršni zakon (Zakon o izvršbi Hrvaške) člen 38, 38/5.
izvršba na podlagi notarskega zapisa - tuj notar - razglasitev izvršljivosti - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Ker je bil predloženi hrvaški notarski zapis sklenjen pred 10. 1. 2015, bi upnik moral doseči razglasitev izvršljivosti tega notarskega zapisa, šele nato pa bi lahko na podlagi le-tega tudi predlagal izvršbo.
Na podlagi dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil cilj toženih strank ob sklepanju Dogovora 2012 preprečiti učinek pravnomočne sodne odločbe II Pg 145/2007, na izključitev prvo tožene stranke iz družbe D. d.o.o., posledično pa oškodovati prvo in četrto tožečo stranko glede njunih upravičenj kot družbenic.
Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da so tožene stranke ravnale skupno, s skupnim nedopustnim namenom in da je bil sklenjen dogovor v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in zato ničen. Ni dvoma, da je takšno ravnanje nemoralno do širše družbene javnosti in ne le do sopogodbenikov.
SZ-1 člen 111, 111/1, 112, 112/2. ZPP člen 313, 313/2.
tožba za izpraznitev stanovanja - zasedanje stanovanja brez pravne podlage - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - paricijski rok
Rok za izpraznitev in izročitev stanovanja, kot ga določa 112. člen SZ-1 (60 do 90 dni), velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, v konkretnem primeru, ko toženec stanovanje v sporni nepremičnini zaseda (s svojo družino) brez pravnega naslova, pa velja rok, ki ga določa drugi odstavek 313. člena ZPP, torej rok 15 dni.
V zvezi z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiral odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/13-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 in posledično v zvezi z vprašanjem, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri pokojnine, upravičeni do ponovne odmere vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do pokojnina s pravnomočno odločbo.
nujna pot - ukinitev nujne poti - stvarna služnost - posebna pravila - nepravdni postopek - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - nepotrebnost - spremenjene okoliščine - prenehanje stvarne služnosti - pogoji za odpravo nujne poti
Le v primeru, če nujna pot ne bi bila več potrebna zaradi spremenjenih okoliščin - bodisi, da bi nasprotni udeleženec pridobil novo potno povezavo oziroma, da ne bi bilo več potrebe po dostopu do njegovih nepremičnin, bi bil predlog za odpravo nujne poti utemeljen.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Tožena stranka ima vseskozi samo po en oddelek od prvega do devetega razreda. Gre za majhno šolo, s predvidljivim številom učencev v posameznem oddelku. Spremenjeno število učencev v posameznem oddelku ali nihanje ur učne obveznosti v posameznem šolskem letu ne daje podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po tretji alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (ko je ur več) oziroma po sedmem odstavku 109. člena ZOFVI (ko je ur manj). Takšno nezakonito izmenjevanje razlogov za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomeni zlorabo tega instituta.