redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Bistvo tožnikove pritožbe je v zatrjevanju, da tožena stranka ni imela oblikovanih kriterijev za to, kateremu delavcu bo ponudila katero delovno mesto. Vendar pa tovrstna obveznost za delodajalca v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove ni predvidena. Pritožbene navedbe o tem, da tožena stranka ni obrazložila kriterijev glede ponudbe novih delovnih mest (pri čemer tožnik tovrstnih trditev v postopku na prvi stopnji niti ni podal) ne morejo privesti do zaključka o nezakoniti odpovedi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008298
OZ člen 275. ZPP člen 286, 286/2, 286/4, 286a, 362. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 66, 132. ZIZ člen 120.
prekluzija - ugovor prekluzije - navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku - zakonita subrogacija - prenos terjatve v izterjavo - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - izvršba na denarno terjatev dolžnika - začetek stečajnega postopka
Skladno z določbo četrtega odstavka 286. člena ZPP, ki je veljala v času odločanja sodišča prve stopnje, lahko stranke izjemoma navajajo nova dejstva in dokaze po prvem naroku za glavno obravnavo le, če tega brez svoje krivde niso mogle storiti na prvem naroku. Pravilo o dopustitvi novih dejstev in dokazov iz razloga, ker se s tem ne bi zavleklo reševanje spora, na katerega se sklicujeta toženca, pa se (po za konkretni primer relevantnih pravilih postopka) ne nanaša na obravnavani primer, ampak na situacijo, ko sodišče stranki s pozivom naloži, da se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma okoliščinah ter dopolni dokazne predloge (prim. drugi odstavek 286. člena in 286.a člen ZPP). Sodišče prve stopnje zato ni storilo zatrjevane kršitve pravil postopka, ker ni dopustilo navedb in dokaznih predlogov, ki sta jih toženca podala šele v ponovljenem sojenju iz razloga, ker naj ti ne bi zavlekli reševanja spora. Zato tudi ni podana zatrjevana kršitev pravil postopka, ker je izostalo pojasnilo o razlogih za neuporabo navedenega pravila.
Izvršilni postopek s predmetom izvršbe na denarno terjatev dolžnika je bil končan s pravnomočnostjo sklepa o prenosu v izterjavo. Stečajni postopek nad družbo, ki se je začel po tem, ko je bil izvršilni postopek glede predmeta izvršbe na denarno terjatev dolžnika že končan, na slednjega nima vpliva. Sklep o prenosu sporne terjatve v izterjavo je tako ostal v veljavi ne glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
potrebni izvršilni stroški - neuspešen rubež
Vodilo za odločitev o upnikovih stroških je potrebnost stroškov za konkretno izvršbo in ne morebiti njihova koristnost za upnika ali izvršitelja, vzgojnost plačila stroškov, čas trajanja izvršilnega postopka ipd. Poleg tega morajo biti stroški, ki se naložijo v plačilo dolžniku, tudi v pravilnem razmerju s procesnim ciljem - biti morajo smotrni. Glede na to, da je cilj izvršilnega postopka (prisilna) uveljavitev upnikove terjatve, so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka.
ZPP člen 25, 25/1. ZIZ člen 42a, 42a/1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 6.
odločanje o sporu o pristojnosti - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - izvršilno sodišče - stvarna pristojnost za izdajo potrdila
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov v 6. členu določa, da se sodba o nespornem zahtevku, izdana v državi članici, kadar koli na zahtevo sodišču izvora potrdi kot evropski nalog za izvršbo. Prvi odstavek 42.a člena ZIZ pa določa, da potrdilo o izvršljivosti odločbe oziroma javne listine na podlagi določb pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, izda na zahtevo stranke organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji oziroma je sestavil javno listino. Glede na to, da je zgoraj navedene sklepe izdalo Okrajno sodišče v Novem mestu, ga je treba šteti kot sodišče izvora oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zagrešeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena, ki naj bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je izvedene dokaze vestno in skrbno ocenilo vsakega zase in vse skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka prepričljivo odločilo o obstoju za odločitev relevantnih dejstev in tako v celoti upoštevalo pravilo iz 8. člena ZPP o ugotavljanju spornih dejstev.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - odpovedni razlog - posegi najemojemalca - nedopusten poseg v stanovanje - poseg brez soglasja - dovoljen poseg v lastninsko pravico - stanje, ki omogoča normalno uporabo stanovanja - dotrajanost - okno - menjava - sprememba stanovanja - zmotna uporaba materialnega prava - vstop v stanovanje - izpolnitev obveznosti lastnika
Lastnik nima možnosti vstopa v stanovanje zaradi meritev, če ne izkaže, da bo opravil dela za izboljšanje predmeta najema. Vstop v stanovanje več kot dvakrat letno morajo namreč najemniki lastniku dopustiti zato, da lastnik lahko izpolni svoje dolžnosti iz 92. člena SZ-1.
Pri posegu najemnika v stanovanje in vgrajeno opremo brez poprejšnjega soglasja lastnika, skladno z določbo 6. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1 ni podan krivdni odpovedni razlog v primeru posegov iz 97. člena SZ-1.
Pravdni stranki sta razvezana zakonca, ki sta si skupni dom ustvarila v spornem stanovanju. Tožnik se je po dogovoru s toženko v času razreševanja spornih razmerij preselil v stanovanje nadstropje nižje, vendar s tem posesti zgornjega stanovanja ni opustil. Stanovanje je bilo skupen dom pravdnih strank. Tožnik je razpolagal s ključi stanovanja, v njem so še vedno bile njegove stvari in je vanj prosto vstopal, zato takšno razmerje ne omogoča zaključkov o detenciji.
Tožnik sicer ni bil izključni posestnik stanovanja, temveč je na njem imel soposest, ki pa je bila samovoljno spremenjena z ravnanjem toženke, zato mu pripada posestno varstvo.
dedovanje - odstop dednega deleža - izjava o odstopu dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi
Iz zapisnikov o narokih, opravljenih v predmetni zapuščinski zadevi, ni razvidno, da bi pritožnica uveljavljala vračunanje (v dedni delež) darila, ki ga je sodedinja prejela od zapustnika. A tudi če bi bilo to izkazano, bi postalo spričo okoliščine, ker sta obe omenjeni sodedinji na zadnjem naroku svoj dedni delež (v skladu s 146. členom ZD) odstopili svoji materi (sodedinji), brezpredmetno.
direktna tožba proti zavarovalnici - obseg zavarovalnega jamstva
Glede na trajno invalidnost tožnice zaradi motene gibljivosti desne rame kot posledice poškodbe, ki po oceni izvedenca znaša cca 15 %, ni mogoče uporabiti Klavzule K 422 - Pavšalna zavarovalna vsota za odgovornost (STAN) o omejitvi zavarovalnega kritja na znesek 1.000,00 EUR.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007987
ZNP člen 21, 114, 141, 141/2. SPZ člen 89, 89/1, 89/2.
postopek za določitev nujne poti - pogoji za dovolitev nujne poti - vsebina predloga za dovolitev nujne poti - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska začasna odredba
ZNP določa, da mora predlog za določitev nujne poti vsebovati tudi "predlog načina uporabe nujne poti", torej predvideno traso nujne poti. Tak postopek ne teče po uradni dolžnosti, temveč je predlagalni. Razlaga 21. člena ZNP ne more iti tako daleč, da bi sodišču v tovrstnih postopkih dovoljevala samopreoblikovanje predloga, in to tako, da bi ta nasprotoval celo volji predlagatelja. Res je, da mora sodišče glede na naravo nepravdnega postopka skušati pomagati udeležencem pri premostitvi vrzeli, ki nastane med predlogom za dovolitev nujne poti in vsebino (bodoče) sodne odločitve, a če predlagatelj predlaganega načina uporabe/trase nujne poti kljub opozorilu sodišča ne prilagodi ali ne razširi na več možnih rešitev, s predlogom pač ne bo uspel.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007769
SPZ člen 37, 37/1, 42, 67, 67/5, 101. ZZK-1 člen 39, 40, 40/1, 40/1-7, 63, 63/1, 86, 87, 87/2, 87/3, 87/4. OZ člen 198. ZIZ člen 192, 210.
izvrševanje lastninske pravice - razmerja med solastniki - souporaba in soposest - uporabnina in uporaba solastne stvari - prisilna izvršba - sodna izvršba - prodaja solastninskega deleža - javna dražba nepremičnin - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - prenehanje lastninske pravice - zaznamba izvršbe - nujno sosporništvo solastnikov - enotno in nujno sosporništvo - aktivna legitimacija solastnikov za terjatev uporabnine - pasivna legitimacija solastnikov
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi je originaren način pridobitve lastninske pravice. Gre za pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodno odločbo. Lastninska pravica se pridobi s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine. Vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine ima le dekleratorni pomen. To pomeni, da kupec postane lastnik šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine. S tem preneha tudi lastninska pravica, ki jo je imel dotlej na stvari prejšnji lastnik. Učinkovanje zaznambe izvršbe pa na lastninsko pravico, ki je trajala do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, ne vpliva.
Pri uveljavljanju obligacijskega zahtevka zaradi kršenja solastninskih upravičenj posameznega solastnika ni nujnega sosporništva vseh solastnikov stvari. Če celo solastno nepremičnino uporablja le eden od solastnikov in proti volji iz souporabe solastne stvari izključi druge solastnike, je pasivno legitimiran le tisti solastnik, ki krši solastninska upravičenja prizadetih solastnikov, aktivno legimirani pa so le prizadeti solastniki, ne pa tudi tisti solastniki, ki v pravice drugih solatnikov ne posegajo niti niso s kršitvami drugih sami prizadeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00008681
ZIZ člen 20a, 26. ZPP člen 431, 431/2, 432/2-2. OZ člen 381.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - neposredna izvršljivost - pogojna terjatev - bančna garancija - po zakonu overjena zasebna listina - izvršba na nepremičnine proti zastavitelju - identifikacija zahtevka - prepoved obrestnih obresti
Pri pogodbi o bančni garanciji gre za bodočo pogojno terjatev, pri kateri ni zakonske podlage za izključitev soglasja o neposredni izvršljivosti. Obveznost dolžnice kot zastaviteljice nastane, če upravičenec iz garancije predloži garancijo upniku na unovčenje in če upnik izvede plačilo, do katerega je garancija unovčena. To sta namreč pravni dejstvi, ki pomenita uresničitev (odložnega) pogoja (in vplivata na zapadlost terjatve) in ju je treba dokazati na v ZIZ predpisan način, da ima notarski zapis, v katerem je dolžnica soglašala z neposredno izvršljivostjo bodoče pogojne terjatve, lastnost izvršilnega naslova v skladu z 20a. členom ZIZ.
Glede na okoliščine konkretnega primera je sedaj najpomembneje, da poskuša toženka odpraviti osebnostne motnje, ki jo omejujejo v funkcioniranju in komunikaciji z otrokoma, da bo lahko na stikih, kot so določeni, vzpostavila pristen odnos z otrokoma, ki bo ob izkazanem napredku podlaga za določitev obsežnejših stikov.
- člen 134.. ZDR-1 člen 44, 126, 130, 133, 135, 137.
plačilo razlike plače - izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi - plačilo za dejansko opravljeno delo
Le v primeru, če med strankama pisna pogodba ne bi bila sklenjena in bi se delo opravljalo brez nje, bi se lahko zahtevalo ugotovitev obstoja delovnega razmerja na drugem delovnem mestu ter v takem primeru tudi izstavitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi.
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica do plačila za opravljanje zahtevnejšega dela ni upravičena že zato, ker ni opravljala del in nalog zahtevnejšega delovnega mesta v celoti. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica opravljala nekatere naloge, ki sodijo v delokrog delovnega mesta "samostojni strokovni sodelavec II", da sicer ni prevzela celoten obsega dela tega delovnega mesta in da je še naprej delno opravljala tudi svoje delo, izhaja, da je tožnica vsaj del delovnega časa opravljala dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta, zaradi česar ji pripada tudi plačilo za takšno delo, in sicer v obsegu dejanskega dela na zahtevnejšem delovnem mestu.
preživnina - določitev preživnine - znižanje preživnine - višina preživnine - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba preživnine - nova odmera preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti - zmožnosti preživninskega upravičenca - potrebe preživninskega upravičenca - dvofazni postopek - trditveno in dokazno breme
Preživljanje dvojčkov je tista okoliščina, ki predstavlja spremenjeno okoliščino na strani tožnika, ki je bistvena, kar ima za posledico, da je treba (znova) ugotoviti predpostavke, ki so odločilne za določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu. Te pa so: potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (glej 129. člen ZZZDR).
vezanost na izvršilni naslov - izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - načelo največje koristi otroka - izvršitev odločbe o osebnih stikih
Kljub temu, da so izvršilni postopki nujni in hitro tečejo, to ne pomeni, da sodišče v konkretnem primeru, ko gre za vprašanje največje koristi otroka, ni dolžno zbirati procesnega gradiva za ugotovitev odločilnih okoliščin, na podlagi katerih lahko presoja, če je izvršitev sodne odločbe res v skladu s koristjo otroka, posebej, ko katera od strank zatrjuje okoliščine o tem, da stiki otroku niso v korist, kot v konkretnem primeru. V postopku izvršbe glede stikov so poudarjene koristi otroka in zato mora tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo, presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.
tožba na vrnitev darila - odpadla kavza - obogatitveni zahtevek - pomoč - moralna dolžnost - dejansko stanje - pasivna legitimacija
Tožnika zahtevata povračilo za bivanje mlade družine v njihovi hiši, za občasno čuvanje otrok, nudenje kosila in pomoči pri šoli vnukoma in to uveljavljata od bivše snahe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je šlo za običajno medgeneracijsko pomoč, ko sta tudi tožnika od mlade družine dobila določene koristi. Tako ni šlo za dajanje daril, ampak za izpolnjevanje moralnih dolžnosti in zato tožnika nimata pravice to zahtevati v denarni obliki nazaj (192. člen OZ).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00009273
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Predlagana začasna odredba se ne nanaša na zavarovanje pravic v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe, ki je predmet obravnavanega delovnega spora in o kateri je bilo z navedeno sodbo že odločeno. Nanaša se na zavarovanje pravic v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 13. 11. 2017. Na podlagi te odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, tožnik pa je vložil novo tožbo, in predlagal tudi izdajo začasne odredbe (s smiselno enako vsebino kot v obravnavani zadevi). Že to dejstvo je zadosten razlog za ugotovitev, da predlog za začasno odredbo ni utemeljen, ker se nanaša na zavarovanje nedenarne terjatve, ki je predmet obravnave v drugem sporu. Po stanju na dan izdaje sodbe v obravnavani zadevi je bil namreč tožnik pri toženi stranki zaposlen na podlagi ponujene nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podpisal in sprejel, do prenehanja delovnega razmerja pa je prišlo šele kasneje, na podlagi druge odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podal delodajalec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007705
ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3. ZPN člen 7. SZ člen 9, 12. ZPP člen 337, 337/1.
postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - splošni skupni del - dejanska etažna lastnina - funkcionalno zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče k več stavbam - nedopustna pritožbena novota
V obdobju Stanovanjskega zakona, ki ni več vseboval kogentnih pravil o akcesorni vezanosti pravic na funkcionalnem zemljišču na pravice na stavbi, kot je to pred njim določal Zakon o prometu z nepremičninami v 7. členu in je torej odpadla podlaga, da je tudi funkcionalno zemljišče nujni skupni del etažne lastnine, pa ni videti razloga, za to, da se prodajalec in kupci posameznih delov, kljub določbi 9. in 12. člena Stanovanjskega zakon, ne bi mogli dogovoriti, da je posameznim delom pripadajoče zemljišče le zemljišče pod stavbo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-4, 12/2-7, 12/3. ZPP člen 92.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - procesna dejanja pooblaščenca
Predlog za oprostitev mora vsebovati tudi izjavo stranke, da so vsi podatki iz 4. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost, kot tudi podpis stranke, saj le s tem prevzema premoženjsko odgovornost za posredovane podatke (7. alineja drugega odstavka 12. člena ZSTZ-1).