Izdaja začasne odredbe, kot je predlagana, bi pomenila prepoved oprave izvršilnega dejanja, ki je bilo v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju dovoljeno s sodno odločbo v izvršilnem postopku. Izvršitelju ni mogoče prepovedati ravnanja v skladu z zakonom, torej opravljanja izvršilnih dejanj, ki jih je naložilo sodišče v izvršilnem postopku. Predlagana začasna odredba s prepovedjo dolžniku, da bi s pomočjo izvršitelja odtujil ali obremenil premične stvari upnice, zato ni ustrezno sredstvo zavarovanja.
izdaja začasne odredbe - kumulativno zahtevani pogoj - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - neznatna škoda - poslovanje dolžnika v prihodnosti
Slabo upravljanje družbe ne pomeni odtujevanja premoženja z namenom onemogočanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Najemanje posojil za tekoče poslovanje podjetja in posledično na zahtevo bank zavarovanje posojila s hipoteko samo po sebi ne pomeni preprečevanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Da se tožena stranka zadolžuje na neobičajen, nezakonit ali netransparenten način, pa predlagatelj niti ni trdil.
Presoja, ali bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, je odvisna od tega, kako prepoved razpolaganja z določenimi denarnimi sredstvi, nepremičninami in premičninami vpliva na poslovanje dolžnika pri izpolnjevanju zakonskih oziroma pogodbenih obveznosti, zaradi česar bi dolžnik lahko utrpel določeno škodo.
SPZ člen 37, 66, 66/1, 99, 105, 105/1, 105/4. ZPP člen 13. ZVEtL člen 30.
prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka - solastnina etažnih lastnikov - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno funkcionalno zemljišče - ureditev razmerij med etažnimi lastniki
Med pravdnima strankama obstoji spor o lastninski pravici, ki je vezan na spor o obsegu pripadajočega zemljišča k stavbi. V postopku po ZVEtL bo sodišče ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča, kar predstavlja predhodno vprašanje v razmerju do zahtevka za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice iz obravnavane pravde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008329
OZ člen 87. ZPP člen 319, 319/2, 320, 320/1, 325, 325/1, 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3. SPZ člen 24, 24/2.
kupoprodajna pogodba - nična pogodba - posledice ničnosti - posest nepremičnine - dejanska oblast nad stvarjo - pravni naslov za uporabo nepremičnine - neposredna posest - posredna posest - vrnitev nepremičnine v posest - plačilo uporabnine - pravnomočnost sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - poprava sodbe - popravni sklep - očitna pisna pomota - dejansko stanje - dokazna ocena
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožniki svojo trditev, da ima tožena stranka nepremičnino v posesti oziroma da je pasivno legitimirana v tej pravdi, utemeljujejo izključno na (nični) kupoprodajni pogodbi, neprerekano pa je ostalo dejstvo, da je pravna prednica tožnikov že od vsega začetka vedela, da bo nepremičnina namenjena balinarski sekciji z namenom, da si na parceli uredijo balinišče in se s tem tudi strinjala. Balinarji so torej neposredno posest sporne nepremičnine dobili na podlagi dogovora s pravno prednico tožnikov, ki predstavlja veljaven pravni naslov za uporabo nepremičnine, česar pritožba ne uspe izpodbiti.
Posredna posest praviloma nastane na podlagi najema, zakupa ali izjave volje, torej temelji na nekem pravnem naslovu. V obravnavani zadevi pa tožnikom ni uspelo izkazati, da bi balinarji na katerega od naštetih načinov dobili nepremičnino v (neposredno) posest s strani tožene stranke. V konkretnem primeru to pomeni, da na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki je bila ugotovljena za nično, tožena stranka ni postala lastnik sporne nepremičnine, zato posesti tudi ni mogla (veljavno) prenesti na tretjega, tj. balinarje. Ker pogodba ne zavezuje (več), tožniki ne morejo zahtevati vrnitve predmeta pogodbe od domnevnega posrednega posestnika, saj pravni naslov za posredno posest ne obstaja, temveč lahko zahtevajo vrnitev zemljišča v posest in uporabo le od dejanskega (neposrednega) posestnika, ki ima nepremičnino v dejanski oblasti.
Ker je sodišče sámo dvakrat odločalo o isti stvari (tožbi), ne da bi bila vložena nova tožba, ne glede na določbo tretjega odstavka 354. člena ZPP tožbe ni zavrglo, ampak je kasneje izdano sodbo z isto opravilno številko in istim datumom, s katero je ponovno odločilo o istem oziroma o delu tožbenega zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, zgolj razveljavilo.
S popravnim sklepom ni mogoče odpraviti pomot, ki se nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma na odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa le pomote, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007987
ZNP člen 21, 114, 141, 141/2. SPZ člen 89, 89/1, 89/2.
postopek za določitev nujne poti - pogoji za dovolitev nujne poti - vsebina predloga za dovolitev nujne poti - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska začasna odredba
ZNP določa, da mora predlog za določitev nujne poti vsebovati tudi "predlog načina uporabe nujne poti", torej predvideno traso nujne poti. Tak postopek ne teče po uradni dolžnosti, temveč je predlagalni. Razlaga 21. člena ZNP ne more iti tako daleč, da bi sodišču v tovrstnih postopkih dovoljevala samopreoblikovanje predloga, in to tako, da bi ta nasprotoval celo volji predlagatelja. Res je, da mora sodišče glede na naravo nepravdnega postopka skušati pomagati udeležencem pri premostitvi vrzeli, ki nastane med predlogom za dovolitev nujne poti in vsebino (bodoče) sodne odločitve, a če predlagatelj predlaganega načina uporabe/trase nujne poti kljub opozorilu sodišča ne prilagodi ali ne razširi na več možnih rešitev, s predlogom pač ne bo uspel.
Tožena stranka je res postavila dodatno vprašanje izvedenki. Izvedenka je nanj odgovorila, da je že v izvedeniškem mnenju napisala, da je bila bolezen nenadna in nepričakovana, da je odgovor na vprašanje s tem odgovorom neločljivo povezan; kakšen bo potek bolezni je pri vsaki bolezni praviloma nepredvidljiv, ker zavisi od številnih dejavnikov, ves potek bolezni, za katero je tajnica obolela in kot ga poznajo iz klinične prakse in potek pri tajnici, je opisala že v izvedeniškem mnenju. Mnenje izvedenke je mogoče razlagati samo tako kot je zapisano: da je bila tajnica ves čas, ne glede na potek bolezni, sposobna opraviti telefonski klic in obvestiti odvetnika o nemožnosti oddaje pisma na pošto.
ZPP člen 25, 25/1. ZIZ člen 42a, 42a/1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 6.
odločanje o sporu o pristojnosti - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - izvršilno sodišče - stvarna pristojnost za izdajo potrdila
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov v 6. členu določa, da se sodba o nespornem zahtevku, izdana v državi članici, kadar koli na zahtevo sodišču izvora potrdi kot evropski nalog za izvršbo. Prvi odstavek 42.a člena ZIZ pa določa, da potrdilo o izvršljivosti odločbe oziroma javne listine na podlagi določb pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, izda na zahtevo stranke organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji oziroma je sestavil javno listino. Glede na to, da je zgoraj navedene sklepe izdalo Okrajno sodišče v Novem mestu, ga je treba šteti kot sodišče izvora oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji.
samostojni podjetnik - stroški priče - izgubljeni zaslužek priče
Priča ni samostojni podjetnik in ne opravlja samostojno dejavnost kot poklic, temveč je ključni zaposleni v družbi, kjer sta sicer dva zaposlena. Tedaj Pravilnik ne omogoča priznavanje izgubljenega zaslužka.
pogodba o filmski produkciji - pogodba o sofinanciranju - prenos materialnih avtorskih pravic - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - prosta presoja dokazov
Pisec scenarija je soavtor filma. Njegovo razmerje s producentom je urejeno šele s sklenitvijo pisne pogodbe o filmski produkciji - z izključnim in neomejenem prenosom materialne avtorske pravice na producenta.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007776
OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
kršitev osebnostne pravice - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - varstvo osebnih podatkov - objava osebnih podatkov - družbena omrežja - objava na svetovnem spletu - nedopusten poseg v zasebnost - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode - prepovedni in odstranitveni zahtevek - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - trditveno in dokazno breme - neprerekanje nasprotnih navedb
Objave tožničnih osebnih podatkov na družbenem omrežju so že sprožile številne komentarje, ki so za tožnico žaljivi in kažejo na njeno ogroženost. Toženka objav ne izpodbija. O utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi odloča sodišče na podlagi trditvenega in dokaznega gradiva obeh strank in presoja le utemeljenost ugovornih razlogov. Namen ugovornega postopka namreč ni ponovni celotni preizkus pogojev za začasno zavarovanje, pač pa na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, ponovni preizkus le tistih dejstev oziroma pogojev, ki jih dolžnik zanika.
- člen 134.. ZDR-1 člen 44, 126, 130, 133, 135, 137.
plačilo razlike plače - izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi - plačilo za dejansko opravljeno delo
Le v primeru, če med strankama pisna pogodba ne bi bila sklenjena in bi se delo opravljalo brez nje, bi se lahko zahtevalo ugotovitev obstoja delovnega razmerja na drugem delovnem mestu ter v takem primeru tudi izstavitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi.
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica do plačila za opravljanje zahtevnejšega dela ni upravičena že zato, ker ni opravljala del in nalog zahtevnejšega delovnega mesta v celoti. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica opravljala nekatere naloge, ki sodijo v delokrog delovnega mesta "samostojni strokovni sodelavec II", da sicer ni prevzela celoten obsega dela tega delovnega mesta in da je še naprej delno opravljala tudi svoje delo, izhaja, da je tožnica vsaj del delovnega časa opravljala dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta, zaradi česar ji pripada tudi plačilo za takšno delo, in sicer v obsegu dejanskega dela na zahtevnejšem delovnem mestu.
preživnina - določitev preživnine - znižanje preživnine - višina preživnine - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba preživnine - nova odmera preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti - zmožnosti preživninskega upravičenca - potrebe preživninskega upravičenca - dvofazni postopek - trditveno in dokazno breme
Preživljanje dvojčkov je tista okoliščina, ki predstavlja spremenjeno okoliščino na strani tožnika, ki je bistvena, kar ima za posledico, da je treba (znova) ugotoviti predpostavke, ki so odločilne za določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu. Te pa so: potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (glej 129. člen ZZZDR).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00009273
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Predlagana začasna odredba se ne nanaša na zavarovanje pravic v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe, ki je predmet obravnavanega delovnega spora in o kateri je bilo z navedeno sodbo že odločeno. Nanaša se na zavarovanje pravic v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 13. 11. 2017. Na podlagi te odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, tožnik pa je vložil novo tožbo, in predlagal tudi izdajo začasne odredbe (s smiselno enako vsebino kot v obravnavani zadevi). Že to dejstvo je zadosten razlog za ugotovitev, da predlog za začasno odredbo ni utemeljen, ker se nanaša na zavarovanje nedenarne terjatve, ki je predmet obravnave v drugem sporu. Po stanju na dan izdaje sodbe v obravnavani zadevi je bil namreč tožnik pri toženi stranki zaposlen na podlagi ponujene nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podpisal in sprejel, do prenehanja delovnega razmerja pa je prišlo šele kasneje, na podlagi druge odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podal delodajalec.
tožba na vrnitev darila - odpadla kavza - obogatitveni zahtevek - pomoč - moralna dolžnost - dejansko stanje - pasivna legitimacija
Tožnika zahtevata povračilo za bivanje mlade družine v njihovi hiši, za občasno čuvanje otrok, nudenje kosila in pomoči pri šoli vnukoma in to uveljavljata od bivše snahe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je šlo za običajno medgeneracijsko pomoč, ko sta tudi tožnika od mlade družine dobila določene koristi. Tako ni šlo za dajanje daril, ampak za izpolnjevanje moralnih dolžnosti in zato tožnika nimata pravice to zahtevati v denarni obliki nazaj (192. člen OZ).
direktna tožba proti zavarovalnici - obseg zavarovalnega jamstva
Glede na trajno invalidnost tožnice zaradi motene gibljivosti desne rame kot posledice poškodbe, ki po oceni izvedenca znaša cca 15 %, ni mogoče uporabiti Klavzule K 422 - Pavšalna zavarovalna vsota za odgovornost (STAN) o omejitvi zavarovalnega kritja na znesek 1.000,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008335
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5. ZPP člen 205, 206, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
delitev stvari v solastnini - delitev nepremičnin - način delitve - odlog delitve - sporazum o načinu delitve stvari - odločitev o načinu delitve - interes udeležencev - močnejši interes - prekinitev postopka - predlog za prekinitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je lahko opredelila le do predloga za prekinitev postopka, saj drugega predloga ni prejela, ta pa se je poleg tega nanašal le na tri nepremičnine. Pravilno je torej pritožbeno stališče, da je sodišče za vse preostale nepremičnine postopek prekinilo mimo predloga udeležencev postopka, ne da bi kdorkoli izkaz(ov)al interes za takšno ravnanje in da je ob tem zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
pasivna legitimacija - pomanjkanje pasivne legitimacije - odtujitev nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo - prenos lastninske pravice - čas pridobitve nepremičnine - začetek pravdnega postopka
Določilo 190. člena ZPP sicer določa, da v primeru, če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama tudi dokonča. Ker pa je do prenosa lastninske pravice v konkretni zadevi prišlo pred vročitvijo tožbe toženki, tj. pred nastopom pravde, je tožena napačna stranka.
vezanost na izvršilni naslov - izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - načelo največje koristi otroka - izvršitev odločbe o osebnih stikih
Kljub temu, da so izvršilni postopki nujni in hitro tečejo, to ne pomeni, da sodišče v konkretnem primeru, ko gre za vprašanje največje koristi otroka, ni dolžno zbirati procesnega gradiva za ugotovitev odločilnih okoliščin, na podlagi katerih lahko presoja, če je izvršitev sodne odločbe res v skladu s koristjo otroka, posebej, ko katera od strank zatrjuje okoliščine o tem, da stiki otroku niso v korist, kot v konkretnem primeru. V postopku izvršbe glede stikov so poudarjene koristi otroka in zato mora tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo, presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00007744
ZPP člen 17. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 3, 9, 10.
otrokovo običajno prebivališče - tožba za znižanje preživnine - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom
Sodišče bo moralo v novem postopku pridobiti dokaze, po potrebi tudi po uradni dolžnosti, ki bodo vsaj z minimalno stopnjo prepričanja potrjevali razloge, na podlagi katerih bo sodišče ugotovilo kraj običajnega prebivališča toženca.