ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
potrebni izvršilni stroški - neuspešen rubež
Vodilo za odločitev o upnikovih stroških je potrebnost stroškov za konkretno izvršbo in ne morebiti njihova koristnost za upnika ali izvršitelja, vzgojnost plačila stroškov, čas trajanja izvršilnega postopka ipd. Poleg tega morajo biti stroški, ki se naložijo v plačilo dolžniku, tudi v pravilnem razmerju s procesnim ciljem - biti morajo smotrni. Glede na to, da je cilj izvršilnega postopka (prisilna) uveljavitev upnikove terjatve, so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka.
povrnitev nematerialne škode - poškodba stegnenice - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da bi se kot mladinec uspešno ukvarjal s profesionalnim športom. Ukvarja se še ljubiteljsko in tako je prisojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin in zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti primerna.
Ločeno obravnavanje nasprotne tožbe ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Povezanost zahtevkov ni taka, da sodišče ne bi imelo možnosti presoje, ali jih bo obravnavalo skupaj oziroma ločeno.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zagrešeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena, ki naj bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je izvedene dokaze vestno in skrbno ocenilo vsakega zase in vse skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka prepričljivo odločilo o obstoju za odločitev relevantnih dejstev in tako v celoti upoštevalo pravilo iz 8. člena ZPP o ugotavljanju spornih dejstev.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - odpovedni razlog - posegi najemojemalca - nedopusten poseg v stanovanje - poseg brez soglasja - dovoljen poseg v lastninsko pravico - stanje, ki omogoča normalno uporabo stanovanja - dotrajanost - okno - menjava - sprememba stanovanja - zmotna uporaba materialnega prava - vstop v stanovanje - izpolnitev obveznosti lastnika
Lastnik nima možnosti vstopa v stanovanje zaradi meritev, če ne izkaže, da bo opravil dela za izboljšanje predmeta najema. Vstop v stanovanje več kot dvakrat letno morajo namreč najemniki lastniku dopustiti zato, da lastnik lahko izpolni svoje dolžnosti iz 92. člena SZ-1.
Pri posegu najemnika v stanovanje in vgrajeno opremo brez poprejšnjega soglasja lastnika, skladno z določbo 6. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1 ni podan krivdni odpovedni razlog v primeru posegov iz 97. člena SZ-1.
Pravdni stranki sta razvezana zakonca, ki sta si skupni dom ustvarila v spornem stanovanju. Tožnik se je po dogovoru s toženko v času razreševanja spornih razmerij preselil v stanovanje nadstropje nižje, vendar s tem posesti zgornjega stanovanja ni opustil. Stanovanje je bilo skupen dom pravdnih strank. Tožnik je razpolagal s ključi stanovanja, v njem so še vedno bile njegove stvari in je vanj prosto vstopal, zato takšno razmerje ne omogoča zaključkov o detenciji.
Tožnik sicer ni bil izključni posestnik stanovanja, temveč je na njem imel soposest, ki pa je bila samovoljno spremenjena z ravnanjem toženke, zato mu pripada posestno varstvo.
dedovanje - odstop dednega deleža - izjava o odstopu dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi
Iz zapisnikov o narokih, opravljenih v predmetni zapuščinski zadevi, ni razvidno, da bi pritožnica uveljavljala vračunanje (v dedni delež) darila, ki ga je sodedinja prejela od zapustnika. A tudi če bi bilo to izkazano, bi postalo spričo okoliščine, ker sta obe omenjeni sodedinji na zadnjem naroku svoj dedni delež (v skladu s 146. členom ZD) odstopili svoji materi (sodedinji), brezpredmetno.
izdaja začasne odredbe - kumulativno zahtevani pogoj - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - neznatna škoda - poslovanje dolžnika v prihodnosti
Slabo upravljanje družbe ne pomeni odtujevanja premoženja z namenom onemogočanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Najemanje posojil za tekoče poslovanje podjetja in posledično na zahtevo bank zavarovanje posojila s hipoteko samo po sebi ne pomeni preprečevanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Da se tožena stranka zadolžuje na neobičajen, nezakonit ali netransparenten način, pa predlagatelj niti ni trdil.
Presoja, ali bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, je odvisna od tega, kako prepoved razpolaganja z določenimi denarnimi sredstvi, nepremičninami in premičninami vpliva na poslovanje dolžnika pri izpolnjevanju zakonskih oziroma pogodbenih obveznosti, zaradi česar bi dolžnik lahko utrpel določeno škodo.
SPZ člen 37, 66, 66/1, 99, 105, 105/1, 105/4. ZPP člen 13. ZVEtL člen 30.
prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka - solastnina etažnih lastnikov - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno funkcionalno zemljišče - ureditev razmerij med etažnimi lastniki
Med pravdnima strankama obstoji spor o lastninski pravici, ki je vezan na spor o obsegu pripadajočega zemljišča k stavbi. V postopku po ZVEtL bo sodišče ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča, kar predstavlja predhodno vprašanje v razmerju do zahtevka za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice iz obravnavane pravde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008329
OZ člen 87. ZPP člen 319, 319/2, 320, 320/1, 325, 325/1, 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3. SPZ člen 24, 24/2.
kupoprodajna pogodba - nična pogodba - posledice ničnosti - posest nepremičnine - dejanska oblast nad stvarjo - pravni naslov za uporabo nepremičnine - neposredna posest - posredna posest - vrnitev nepremičnine v posest - plačilo uporabnine - pravnomočnost sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - poprava sodbe - popravni sklep - očitna pisna pomota - dejansko stanje - dokazna ocena
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožniki svojo trditev, da ima tožena stranka nepremičnino v posesti oziroma da je pasivno legitimirana v tej pravdi, utemeljujejo izključno na (nični) kupoprodajni pogodbi, neprerekano pa je ostalo dejstvo, da je pravna prednica tožnikov že od vsega začetka vedela, da bo nepremičnina namenjena balinarski sekciji z namenom, da si na parceli uredijo balinišče in se s tem tudi strinjala. Balinarji so torej neposredno posest sporne nepremičnine dobili na podlagi dogovora s pravno prednico tožnikov, ki predstavlja veljaven pravni naslov za uporabo nepremičnine, česar pritožba ne uspe izpodbiti.
Posredna posest praviloma nastane na podlagi najema, zakupa ali izjave volje, torej temelji na nekem pravnem naslovu. V obravnavani zadevi pa tožnikom ni uspelo izkazati, da bi balinarji na katerega od naštetih načinov dobili nepremičnino v (neposredno) posest s strani tožene stranke. V konkretnem primeru to pomeni, da na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki je bila ugotovljena za nično, tožena stranka ni postala lastnik sporne nepremičnine, zato posesti tudi ni mogla (veljavno) prenesti na tretjega, tj. balinarje. Ker pogodba ne zavezuje (več), tožniki ne morejo zahtevati vrnitve predmeta pogodbe od domnevnega posrednega posestnika, saj pravni naslov za posredno posest ne obstaja, temveč lahko zahtevajo vrnitev zemljišča v posest in uporabo le od dejanskega (neposrednega) posestnika, ki ima nepremičnino v dejanski oblasti.
Ker je sodišče sámo dvakrat odločalo o isti stvari (tožbi), ne da bi bila vložena nova tožba, ne glede na določbo tretjega odstavka 354. člena ZPP tožbe ni zavrglo, ampak je kasneje izdano sodbo z isto opravilno številko in istim datumom, s katero je ponovno odločilo o istem oziroma o delu tožbenega zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, zgolj razveljavilo.
S popravnim sklepom ni mogoče odpraviti pomot, ki se nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma na odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa le pomote, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe
vezanost na izvršilni naslov - izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - načelo največje koristi otroka - izvršitev odločbe o osebnih stikih
Kljub temu, da so izvršilni postopki nujni in hitro tečejo, to ne pomeni, da sodišče v konkretnem primeru, ko gre za vprašanje največje koristi otroka, ni dolžno zbirati procesnega gradiva za ugotovitev odločilnih okoliščin, na podlagi katerih lahko presoja, če je izvršitev sodne odločbe res v skladu s koristjo otroka, posebej, ko katera od strank zatrjuje okoliščine o tem, da stiki otroku niso v korist, kot v konkretnem primeru. V postopku izvršbe glede stikov so poudarjene koristi otroka in zato mora tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo, presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.
Tožena stranka je res postavila dodatno vprašanje izvedenki. Izvedenka je nanj odgovorila, da je že v izvedeniškem mnenju napisala, da je bila bolezen nenadna in nepričakovana, da je odgovor na vprašanje s tem odgovorom neločljivo povezan; kakšen bo potek bolezni je pri vsaki bolezni praviloma nepredvidljiv, ker zavisi od številnih dejavnikov, ves potek bolezni, za katero je tajnica obolela in kot ga poznajo iz klinične prakse in potek pri tajnici, je opisala že v izvedeniškem mnenju. Mnenje izvedenke je mogoče razlagati samo tako kot je zapisano: da je bila tajnica ves čas, ne glede na potek bolezni, sposobna opraviti telefonski klic in obvestiti odvetnika o nemožnosti oddaje pisma na pošto.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007987
ZNP člen 21, 114, 141, 141/2. SPZ člen 89, 89/1, 89/2.
postopek za določitev nujne poti - pogoji za dovolitev nujne poti - vsebina predloga za dovolitev nujne poti - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska začasna odredba
ZNP določa, da mora predlog za določitev nujne poti vsebovati tudi "predlog načina uporabe nujne poti", torej predvideno traso nujne poti. Tak postopek ne teče po uradni dolžnosti, temveč je predlagalni. Razlaga 21. člena ZNP ne more iti tako daleč, da bi sodišču v tovrstnih postopkih dovoljevala samopreoblikovanje predloga, in to tako, da bi ta nasprotoval celo volji predlagatelja. Res je, da mora sodišče glede na naravo nepravdnega postopka skušati pomagati udeležencem pri premostitvi vrzeli, ki nastane med predlogom za dovolitev nujne poti in vsebino (bodoče) sodne odločitve, a če predlagatelj predlaganega načina uporabe/trase nujne poti kljub opozorilu sodišča ne prilagodi ali ne razširi na več možnih rešitev, s predlogom pač ne bo uspel.
zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - trditveno breme stranke - verjetnost obstoja izkazane terjatve - pritožbene novote
Nastanka kakšne druge težko nadomestljive škode tožnik v predlogu ni zatrjeval. Trdil je le, da bi njegova odstranitev "vnesla v vzpostavljeno klimo kluba nestabilnost, ki bi predstavljala za delo kluba in njegove uspehe nepopravljivo škodo." Teh trditev ni mogoče razumeti drugače, kot jih je razumelo sodišče prve stopnje. Gre za trditve o nastanku škode klubu in ne tožniku, kar pa za odločitev ni bistveno. Konkretizirane pritožbene navedbe v tej smeri, ki naj bi izkazovale škodo, ki z neizdajo začasne odredbe nastaja tožniku, so prepozne navedbe in jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
direktna tožba proti zavarovalnici - obseg zavarovalnega jamstva
Glede na trajno invalidnost tožnice zaradi motene gibljivosti desne rame kot posledice poškodbe, ki po oceni izvedenca znaša cca 15 %, ni mogoče uporabiti Klavzule K 422 - Pavšalna zavarovalna vsota za odgovornost (STAN) o omejitvi zavarovalnega kritja na znesek 1.000,00 EUR.
tožba na vrnitev darila - odpadla kavza - obogatitveni zahtevek - pomoč - moralna dolžnost - dejansko stanje - pasivna legitimacija
Tožnika zahtevata povračilo za bivanje mlade družine v njihovi hiši, za občasno čuvanje otrok, nudenje kosila in pomoči pri šoli vnukoma in to uveljavljata od bivše snahe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je šlo za običajno medgeneracijsko pomoč, ko sta tudi tožnika od mlade družine dobila določene koristi. Tako ni šlo za dajanje daril, ampak za izpolnjevanje moralnih dolžnosti in zato tožnika nimata pravice to zahtevati v denarni obliki nazaj (192. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008335
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5. ZPP člen 205, 206, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
delitev stvari v solastnini - delitev nepremičnin - način delitve - odlog delitve - sporazum o načinu delitve stvari - odločitev o načinu delitve - interes udeležencev - močnejši interes - prekinitev postopka - predlog za prekinitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je lahko opredelila le do predloga za prekinitev postopka, saj drugega predloga ni prejela, ta pa se je poleg tega nanašal le na tri nepremičnine. Pravilno je torej pritožbeno stališče, da je sodišče za vse preostale nepremičnine postopek prekinilo mimo predloga udeležencev postopka, ne da bi kdorkoli izkaz(ov)al interes za takšno ravnanje in da je ob tem zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00007744
ZPP člen 17. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 3, 9, 10.
otrokovo običajno prebivališče - tožba za znižanje preživnine - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom
Sodišče bo moralo v novem postopku pridobiti dokaze, po potrebi tudi po uradni dolžnosti, ki bodo vsaj z minimalno stopnjo prepričanja potrjevali razloge, na podlagi katerih bo sodišče ugotovilo kraj običajnega prebivališča toženca.
sprememba tožbe - ekonomičnost postopka - smotrnost spremembe tožbe
Za spremenjeno tožbo bo potrebno dodatno delo sodišča prve stopnje s presojo trditev in dokazov, vendar je to bolj ekonomično kot vlaganje nove tožbe in še enkrat ponavljati bolj ali manj iste trditve in dokaze.
Spremenjeni tožbeni zahtevek ima zvezo s prvotnim zahtevkom. Z novo pravdo bi se povzročili novi pravdni stroški in se bi zamaknila dokončna ureditev odprtih razmerij med strankami. V izogib tega pretehta dodatno delo sodišča prve stopnje v tej zadevi.
Drži pritožbena navedba tožene stranke, da je v pripravljalni vlogi z dne 23. 10. 2017 priglasila stroške postopka v zvezi s sestavo te vloge. To pomeni, da je napačno razlogovanje sodišča prve stopnje, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka zato, ker jih ni priglasila.