Obširno pritožbeno pojasnjevanje, zakaj naj bi bilo z ozirom na sam potek škodnega dogodka nelogično, da bi šlo za daljši povodec, na drugi strani prav tako predstavlja neupoštevno (pritožbeno) novoto, saj prvo toženka (razen tega, da naj bi bil povodec dolg približno 1 m) tovrstnih trditev v postopku na prvi stopnji ni podala. Posledično je neutemeljen njen očitek o protislovju, ki naj bi ga sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dejanskega stanja zagrešilo, brezpredmetno pa tudi poudarjanje, da naj bi bilo življenjsko in realno bolj logično, da je do dogodka prišlo na način, kot ga je opisala ona.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ni institut, s katerim bi lahko upnik dosegel preventivno pravno varstvo. Pred zapadlostjo terjatve zato izpodbojne tožbe ni mogoče vložiti.
Pogodba, ki je sklenjena z glavnim namenom izigrati tretje in jih s tem prikrajšati v njihovih premoženjskih pravicah, je zaradi nedopustnega nagiba nemoralna ter zato nična (39. člen OZ) in ne zgolj pravno neučinkovita v razmerju do upnika.
podlage odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje - dokazno breme
Tožnik ni izkazal, da bi državni organi namerno ponaredili listinsko dokumentacijo oziroma izkrivili dejansko stanje, saj so vsi odločali zgolj na podlagi dokazil - in se nanje tudi izrecno sklicevali - ki jih je v spis vložil tožnik.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - prehod terjatve - aktivna legitimacija - sprememba upnika - obrazloženost ugovora
Določbe, da lahko sodišče dovoli izvršbo na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če s kvalificirano listino lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj, ni mogoče razširiti tudi na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Za obrazloženost ugovora zato zadošča že pavšalna navedba, da vlagatelj ugovora ni dolžnik imenovanega upnika.
ZIZ člen 270, 270/2. ZFPPIPP člen 131, 131/3, 227, 366, 366/2, 369, 369/1, 371, 371/10.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - stečaj tožene stranke
Glede na načelo koncentracije stečajnega postopka iz 227. členu ZFPPIPP in na izjemoma možno izdajo začasne odredbe zoper insolventnega dolžnika po tretjem odstavku 131. člena ZFPPIPP v okoliščinah tega primera v nameri stečajnega upravitelja poplačevati upnike in jih dejansko poplačati po pravnomočnosti sklepov o razdelitvi posamezne stečajne mase ni subjektivnega razpolaganja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Z začasno odredbo ni dopustno upravitelju prepovedati oprave tistih dejanj, ki jih opravlja kot poseben organ znotraj stečajnega postopka. Tožeča stranka je z vložitvijo pritožb zoper sklepa o razdelitvi stečajne mase zadržala njuno izvršitev in dosegla tisto pravno varstvo, ki ji gre kot upniku v stečajnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007795
URS člen 158. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1, 244, 244/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/5.
izbrisna tožba - zemljiškoknjižni postopek - podlaga za vknjižbo - formalna neveljavnost vpisa - učinki pravnomočnosti - javna listina - dokazna vrednost javne listine - dobrovernost pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Če ni materialnopravne podlage za vknjižbo, so podani razlogi formalne neveljavnosti vknjižbe, ki jih morajo udeleženci zemljiškoknjižnega postopka uveljavljati v njem.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
potrebni izvršilni stroški - neuspešen rubež
Vodilo za odločitev o upnikovih stroških je potrebnost stroškov za konkretno izvršbo in ne morebiti njihova koristnost za upnika ali izvršitelja, vzgojnost plačila stroškov, čas trajanja izvršilnega postopka ipd. Poleg tega morajo biti stroški, ki se naložijo v plačilo dolžniku, tudi v pravilnem razmerju s procesnim ciljem - biti morajo smotrni. Glede na to, da je cilj izvršilnega postopka (prisilna) uveljavitev upnikove terjatve, so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka.
samostojni podjetnik - stroški priče - izgubljeni zaslužek priče
Priča ni samostojni podjetnik in ne opravlja samostojno dejavnost kot poklic, temveč je ključni zaposleni v družbi, kjer sta sicer dva zaposlena. Tedaj Pravilnik ne omogoča priznavanje izgubljenega zaslužka.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zagrešeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena, ki naj bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je izvedene dokaze vestno in skrbno ocenilo vsakega zase in vse skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka prepričljivo odločilo o obstoju za odločitev relevantnih dejstev in tako v celoti upoštevalo pravilo iz 8. člena ZPP o ugotavljanju spornih dejstev.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - omejitev zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava - nepremoženjska in premoženjska škoda - denarna socialna pomoč - višina denarne odškodnine
Prvostopenjsko sodišče pa pri odmeri višine denarne odškodnine citiranega določila drugega odstavka 5. člena ZPŠOIRSP ni upoštevalo. Razsodilo je, da se tožnici poleg že priznanih 6.150,00 EUR v upravnem postopku, prizna v predmetnem sodnem postopku še 12.300,01 EUR odškodnine, s čemer je napačno uporabilo materialno pravo. Od zneska 12.300,01 EUR, ki ga je tožnici dosodilo prvostopenjsko sodišče, je potrebno odšteti v upravnem postopku pravnomočno določeno odškodnino v višini 6.150,00 EUR. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZPŠORSP tako gre tožnici v sodnem postopku odmerjena odškodnina v višini 6.150,01 EUR.
direktna tožba proti zavarovalnici - obseg zavarovalnega jamstva
Glede na trajno invalidnost tožnice zaradi motene gibljivosti desne rame kot posledice poškodbe, ki po oceni izvedenca znaša cca 15 %, ni mogoče uporabiti Klavzule K 422 - Pavšalna zavarovalna vsota za odgovornost (STAN) o omejitvi zavarovalnega kritja na znesek 1.000,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008335
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5. ZPP člen 205, 206, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
delitev stvari v solastnini - delitev nepremičnin - način delitve - odlog delitve - sporazum o načinu delitve stvari - odločitev o načinu delitve - interes udeležencev - močnejši interes - prekinitev postopka - predlog za prekinitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je lahko opredelila le do predloga za prekinitev postopka, saj drugega predloga ni prejela, ta pa se je poleg tega nanašal le na tri nepremičnine. Pravilno je torej pritožbeno stališče, da je sodišče za vse preostale nepremičnine postopek prekinilo mimo predloga udeležencev postopka, ne da bi kdorkoli izkaz(ov)al interes za takšno ravnanje in da je ob tem zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
Sodišče prve stopnje je za dediča razglasilo pritožnika, in sicer zaradi dedne odpovedi drugih dveh dedičev, tako kot to navaja sam pritožnik. Boljše oziroma drugačne odločitve zase torej ne more niti doseči niti je ne predlaga, zato je treba ugotoviti, da za pritožbo nima interesa in jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.
povrnitev nematerialne škode - poškodba stegnenice - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da bi se kot mladinec uspešno ukvarjal s profesionalnim športom. Ukvarja se še ljubiteljsko in tako je prisojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin in zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti primerna.
pasivna legitimacija - pomanjkanje pasivne legitimacije - odtujitev nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo - prenos lastninske pravice - čas pridobitve nepremičnine - začetek pravdnega postopka
Določilo 190. člena ZPP sicer določa, da v primeru, če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama tudi dokonča. Ker pa je do prenosa lastninske pravice v konkretni zadevi prišlo pred vročitvijo tožbe toženki, tj. pred nastopom pravde, je tožena napačna stranka.
zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - trditveno breme stranke - verjetnost obstoja izkazane terjatve - pritožbene novote
Nastanka kakšne druge težko nadomestljive škode tožnik v predlogu ni zatrjeval. Trdil je le, da bi njegova odstranitev "vnesla v vzpostavljeno klimo kluba nestabilnost, ki bi predstavljala za delo kluba in njegove uspehe nepopravljivo škodo." Teh trditev ni mogoče razumeti drugače, kot jih je razumelo sodišče prve stopnje. Gre za trditve o nastanku škode klubu in ne tožniku, kar pa za odločitev ni bistveno. Konkretizirane pritožbene navedbe v tej smeri, ki naj bi izkazovale škodo, ki z neizdajo začasne odredbe nastaja tožniku, so prepozne navedbe in jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZLNDL člen 2. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1959) člen 7, 70. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - družbena lastnina - pravica do uporabe - pridobitev pravice uporabe - pristojnosti hišnega sveta - stanovanjska skupnost - sprememba pravice uporabe na družbeni lastnini v lastninsko pravico
V skladu s 43. in 46. členom ZPZS, ki je veljal v letu 1962, je bila za prenos zemljišča iz družbene lastnine v trajno uporabo zasebnikom, da si sezidajo stanovanjsko stavbo (sem je treba šteti tudi gradnjo garaž), potrebna odločba in ne pogodba. Odsotnost klasične pogodbe zato na pridobitev pravice uporabe s strani pravnega prednika tožnice ne vpliva. Poleg tega je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da odločba o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje (v konkretnem primeru je to odločba z dne 16. 4. 1962) vsebujeta pravico graditi, ta pa vsebuje trajno pravico uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - ekonomski interes za varstvo posesti - motilno ravnanje - sprememba tožbe
Da bi tožnica lahko uveljavila učinkovito varstvo zatrjevane posesti na spornem delu nepremičnine, bi morala po postavitvi betonske ograje spremeniti tožbo tako, da bi uveljavljala posestno varstvo tudi glede novega motilnega dejanja (postavitev betonske ograje). Tožničin ekonomski interes v tej pravdi je bil prost dostop in dovoz po spornem zemljišču. Samo odstranitev lesene ograje tožnici ne bi omogočila prehoda, zaradi česar tožnica s postavljenim tožbenim zahtevkom ne more doseči želenega namena. Za uveljavljani tožbeni zahtevek tožnica zato ne izkazuje ekonomskega interesa, kar pomeni, da zahtevano posestno varstvo ni utemeljeno.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - odpovedni razlog - posegi najemojemalca - nedopusten poseg v stanovanje - poseg brez soglasja - dovoljen poseg v lastninsko pravico - stanje, ki omogoča normalno uporabo stanovanja - dotrajanost - okno - menjava - sprememba stanovanja - zmotna uporaba materialnega prava - vstop v stanovanje - izpolnitev obveznosti lastnika
Lastnik nima možnosti vstopa v stanovanje zaradi meritev, če ne izkaže, da bo opravil dela za izboljšanje predmeta najema. Vstop v stanovanje več kot dvakrat letno morajo namreč najemniki lastniku dopustiti zato, da lastnik lahko izpolni svoje dolžnosti iz 92. člena SZ-1.
Pri posegu najemnika v stanovanje in vgrajeno opremo brez poprejšnjega soglasja lastnika, skladno z določbo 6. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1 ni podan krivdni odpovedni razlog v primeru posegov iz 97. člena SZ-1.