pogodbena kazen - ničnost dogovora za denarne obveznosti
Pritožba zmotno meni, da po sodišču prve stopnje citirana judikata (sodba VS RS II Ips 670/2007 in sodba VS RS III Ips 116/2003) zaradi tega, ker obravnavata drugačen dejanski stan, kot je v obravnavani zadevi, ne moreta biti upoštevna, saj je bistvo obeh sodnih odločb v tem: - da štejeta, da je določba tretjega odstavka 247. člena OZ (prej tretjega odstavka 270. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) prisilne narave; - da pogodbeni stranki s pogodbeno ureditvijo o plačilu pogodbene kazni za denarno obveznost, te kogentne zakonske določbe ne moreta obiti in je pogodbeno določilo, ki je v nasprotju z zakonskim določilom, nično.
Zakonsko določilo o prepovedi pogodbene kazni za denarne obveznosti, tako kot glasi, ni mogoče razlagati na način, da je prisilne narave, kolikor se nanaša na dogovor o pogodbeni kazni za primer, ko upnik vztraja pri pogodbi kljub zamudi pri izpolnitvi denarne obveznosti in da ni prisilne narave, če upnik odstopi od pogodbe zaradi zamude pri izpolnitvi.
V tem sporu obstaja dvom o procesni sposobnosti toženca. Iz mnenja izvedenca psihiatrične stroke (ki ga je angažiralo okrajno sodišče v nepravdni zadevi zaradi predloga okrožnega državnega tožilca, da se uvede postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča na oddelek s posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice) je med drugim razvidno, da obstaja v duševni sferi toženca duševna motnja, katera, ne glede na njegove visoke umske sposobnosti, bolezensko psihološko usmerja njegovo motivacijo, in predstavlja strokovno indikacijo za delni odvzem opravilne sposobnosti, ter da izvedenec posledično ocenjuje, da toženec ni niti procesno sposoben in da gre pri njem za postopno utrjevanje (kronifikacijo) duševne bolezni, ki traja najmanj dve leti. Po mnenju izvedenca je bil toženec nesposoben skrbeti za svoje pravice in koristi že v času vlaganja številnih tožb in predlogov najmanj zadnji dve leti; takrat so bili pri njem zanesljivo prisotni strokovni kriteriji (bolezenska, blodnjava motivacija), zaradi katerih ni bil opravilno (in procesno) sposoben. Na obstoj procesne sposobnosti, ki je procesna predpostavka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Zato so utemeljene pritožbene navedbe toženca, ki se sklicuje na svojo pravdno nesposobnost in v zvezi s tem na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077000
ZFPPIPP člen 267, 267/4, 268/4, 268/5, 268/6.
izpolnitev pogodbe - odstopna pravica - odstop od pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - obseg stečajne mase
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšni bi bili finančni učinki za stečajno maso v primeru odstopa od pogodbe v primerjavi z učinki izpolnitve pogodbe. Le tako bi bilo mogoče presoditi, ali bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, ki je po četrtem odstavku 267. člena ZFPPIPP zakonski pogoj za utemeljenost uresničitve dolžnikove odstopne pravice.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - delni sklep o dedovanju
Če je dedič zaenkrat dedoval le del premoženja, ker je bil izdan delni sklep o dedovanju, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega dela premoženja. To je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, ko je zapisalo, da (delni sklep o dedovanju) vpliva le na obseg odgovornosti za zapustnikove dolgove. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala prva dolžnica zatrjevati in dokazati dejansko vrednost podedovanega premoženja v času zapustnikove smrti in da je s tem deležem (oziroma denarnim ekvivalentom) poplačala upnike.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno razlogovalo, da lahko šele v pravdnem postopku in po izvedenem dokaznem postopku razveljavi sklep o izvršbi tudi v dajatvenem delu (I. točki izreka) in šele v tem primeru lahko govorimo o razveljavitvi sklepa oziroma odločbe oziroma njenem neobstoju. Dolžnikove navedbe v pritožbi in prej v predlogu za ustavitev so zgolj izpodbijanje pogojev za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ. To bo predmet presoje pri obravnavi ugovora.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - privatizacija - dobrovernost pridobitelja - dokazno breme - dejanski lastnik nepremičnine
Namen ZVEtL-a je zagotoviti sistemsko možnost za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ter načelu superficies solo cedit.
Ker se je pravica uporabe prenašala izvenknjižno, je potrebno pri presoji utemeljenosti sklicevanja na dobrovernost, upoštevati ne le zemljiškoknjižno stanje, ampak tudi dejansko uporabo določene nepremičnine.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – konkretizacija škode
V skladu z 272. členom ZIZ mora biti za izdajo ureditvene začasne odredbe verjetno izkazana konkretna, nenadomestljiva ali težko odpravljiva škoda. Posplošeno zatrjevani, višji stroški za električno energijo temu standardu ne ustrezajo, medtem ko tožnik za svojo trditev o možnosti nastanka nenadomestljive škode na zdravju, ki naj bi članom njegovega gospodinjstva grozila zaradi preslabega ogrevanja, ni ponudil prav nobenega dokaza.
gradbena pogodba – nujna nepredvidena dela – dodatna dela – končni obračun - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost – jamčevalni zahtevki - pobotni ugovor
Demontaža in rušenje betona in peska v tlaku, odvoz ruševin na deponijo in krpanje stenskih poškodb vsekakor niso dela, ki bi jih lahko opredelili kot nujna dela, prav tako pa jih tudi ni mogoče opredeliti kot nepredvidena dela, temveč bi morala biti zajeta že v ponudbi, saj je tožeča stranka strokovnjak in bi ta dela pri sestavi ponudbe morala predvideti.
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebno pravilo odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.
javni uslužbenci - odškodnina - odškodninska odgovornost delavca - carinik - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - premoženjska škoda
Tožnik (carinik) je dovolil vstop tovornemu vozilu s priklopnikom cisterno, naloženo s komercialnim tovorom, za katerega niso bile opravljene carinske in davčne zakonske formalnosti, s čimer je za Republiko Slovenijo nastala premoženjska škoda. S tem je tožnik storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča, kar prav gotovo pomeni protipravno ravnanje v smislu elementa civilnega delikta. Toženčevo ravnanje pa je protipravno tudi v smislu, da pomeni kršitev temeljne obveznosti vestnega opravljanja dela, kot je opredeljena v prvem odstavku 31. člena ZDR. Ker so podani tudi ostali elementi odškodninske odgovornosti tožnika (obstoj škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem tožnika in nastalo škodo ter krivda tožnika) tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi tožnikovega nevestnega dela v službi.
stranke zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – vsebina sklepa o dedovanju – višina denarnih sredstev na računu – preiskovalno načelo
Čeprav zapuščina obsega tisto premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti, zapis višine denarnega zneska na računu na dan zapustnikove smrti ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju.
Glede na to, da tožena stranka po vloženi pripravljalni vlogi tožeče stranke, s katero je ta natančno pojasnila podlago vtoževanega zahtevka, ni podala nobenih konkretnih navedb, s katerimi bi trditve tožeče stranke izpodbijala, pač pa se je le sklicevala na navedbe v vloženem ugovoru (da je torej dolžnik upniku poravnal vse obveznosti), svoje trditve pa ni v ničemer konkretizirala, torej ni navedla, kdaj in v kakšnih zneskih naj bi bile obveznosti poravnane, je v tem delu ta dokazni predlog ostal nesubstanciran.
SPZ člen 37, 37/1, 73, 83, 213, 213/1, 219, 219/1, 219/3. ZPP člen 12, 285.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – izvrševanje služnosti – dolžnost vzdrževanja služnostne poti – prepoved medsebojnega vznemirjanja – pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo
Dolžnost vzdrževanja služnostne poti je na služnostnih upravičencih.
ZNP člen 45, 45/1. ZPP člen 80, 270, 270/1, 270/1-19.
odvzem poslovne sposobnosti - pravilnost pooblastila - izdaja sklepa - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje se je v obravnavanem primeru izreklo o pravilnosti pooblastila predlagateljice, ni pa o tem izdalo sklepa. Tudi če bi ga izdalo, nasprotni udeleženec zoper njega ne bi imel pritožbe, saj pritožba zoper takšno odločitev ni dovoljena.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 45/1, 45/3.
nagrada in stroški sodnega izvedenca – materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom – potni stroški
Izvedenec je do povračila materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim oziroma cenilnim delom upravičen tudi, kadar delo, kot je navedeno v prvem odstavku 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, opravi sam. V primeru, ko torej opravi določene analize, meritve, preiskave in druga opravila sam, lahko zahteva tudi povračilo stroškov, ki mu v zvezi s tem nastanejo (poleg nagrade).
SPZ člen 43, 266, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – priposestvovanje po določbah ZTLR – zakonita posest – dobroverna posest – redno priposestvovanje – izredno priposestvovanje – ničen pravni posel – trajanje priposestvovanja
Določba 269. člena SPZ se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi SPZ. SPZ ne učinkuje za nazaj oziroma mu ni mogoče pripisati retroaktivne veljave.
motenje posesti – mirna posest – ponavljajoča motilna ravnanja – rok za vložitev tožbe
Zaradi toženčevih košenj v letu 2010 posestno stanje ni bilo spremenjeno in je tožeča stranka še vedno imela posest na spornem zemljišču. Ker se je tožeča stranka toženčevim poskusom pridobiti posest in košnjam uprla, je s tem tudi pokazala, da se svoji posesti spornega zemljišča ni odrekla. Toženčeve košnje v letu 2010 in v letu 2011 imajo značaj ponavljajočih motilnih dejanj, pri katerih teče rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti znova po vsakem takšnem motilnem dejanju.