določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - privatizacija - dobrovernost pridobitelja - dokazno breme - dejanski lastnik nepremičnine
Namen ZVEtL-a je zagotoviti sistemsko možnost za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ter načelu superficies solo cedit.
Ker se je pravica uporabe prenašala izvenknjižno, je potrebno pri presoji utemeljenosti sklicevanja na dobrovernost, upoštevati ne le zemljiškoknjižno stanje, ampak tudi dejansko uporabo določene nepremičnine.
motenje posesti – mirna posest – ponavljajoča motilna ravnanja – rok za vložitev tožbe
Zaradi toženčevih košenj v letu 2010 posestno stanje ni bilo spremenjeno in je tožeča stranka še vedno imela posest na spornem zemljišču. Ker se je tožeča stranka toženčevim poskusom pridobiti posest in košnjam uprla, je s tem tudi pokazala, da se svoji posesti spornega zemljišča ni odrekla. Toženčeve košnje v letu 2010 in v letu 2011 imajo značaj ponavljajočih motilnih dejanj, pri katerih teče rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti znova po vsakem takšnem motilnem dejanju.
pogodbena kazen - ničnost dogovora za denarne obveznosti
Pritožba zmotno meni, da po sodišču prve stopnje citirana judikata (sodba VS RS II Ips 670/2007 in sodba VS RS III Ips 116/2003) zaradi tega, ker obravnavata drugačen dejanski stan, kot je v obravnavani zadevi, ne moreta biti upoštevna, saj je bistvo obeh sodnih odločb v tem: - da štejeta, da je določba tretjega odstavka 247. člena OZ (prej tretjega odstavka 270. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) prisilne narave; - da pogodbeni stranki s pogodbeno ureditvijo o plačilu pogodbene kazni za denarno obveznost, te kogentne zakonske določbe ne moreta obiti in je pogodbeno določilo, ki je v nasprotju z zakonskim določilom, nično.
Zakonsko določilo o prepovedi pogodbene kazni za denarne obveznosti, tako kot glasi, ni mogoče razlagati na način, da je prisilne narave, kolikor se nanaša na dogovor o pogodbeni kazni za primer, ko upnik vztraja pri pogodbi kljub zamudi pri izpolnitvi denarne obveznosti in da ni prisilne narave, če upnik odstopi od pogodbe zaradi zamude pri izpolnitvi.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dejanski koncern - finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe - oblikovanje tožbenega zahtevka
Članice dejanskega koncerna so pravno samostojne osebe, ki imajo svoje upnike, katerim je tudi namenjen institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo izpodbojnosti konkretnih pravnih dejanj ni relevantno, kakšen je – bi bil finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe v sistemu S., pač pa kakšen finančni učinek so imela izpodbijana pravna dejanja na ekonomsko finančni položaj tožeče stranke oziroma kakšne posledice so imela za bodočo stečajno maso.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Treba ga je le razpoznavno opredeliti – lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, ali kako drugače, ne spada pa v opredeljevanje pravnega dejanja navajanje pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki opravičuje njegovo izpodbijanje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080807
ZIZ člen 3, 257, 260, 260/2. ZPP člen 108, 285.
predhodna odredba – izdaja več predhodnih odredb – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – splošno znana dejstva – vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti
Prvo sodišče bi moralo upnika ob upoštevanju načela materialno procesnega vodstva pozvati, da substancirano navede dejstva in predloži dokaze, zaradi katerih zahteva zavarovanje z več predhodnimi odredbami. Takšno postopanje je bilo potrebno, da bi lahko odločilo, katera izmed predhodnih odredb, ki jo predlaga upnik, je potrebna za zavarovanje njegove terjatve.
sklenitev sodne poravnave – delni uspeh v postopku – plačilo sodne takse – prevalitev takse na nasprotno stranko
Sklenitev sodne poravnave ne more pomeniti tožničinega popolnega uspeha v postopku in s tem podlage, da sodišče takso, ki bi jo morala plačati tožeča stranka, ki je bila plačila oproščena, terja od tožene stranke.
15. člen ZST-1 ne določa, da se taksa, ki bi jo bila sicer dolžna plačati oproščena stranka, v celoti ali delno izterja od nasprotne stranke tudi v primeru njenega delnega uspeha v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065405
OZ člen 179.
povrnitev škode - pravična odškodnina - strah - stroški postopka - metoda proporcionalnega merila s pobotanjem
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo tožnika ob nastanku škodnega dogodka strah za zdravje, ustrašil pa se je tudi, kako bo delal. Že iz samega ravnanja tožnika – po škodnem dogodku se je odpravil domov, kjer se je umil in vzel zdravstveno izkaznico ter se nato napotil k zdravniku – pa izhaja, da strah ni bil tako intenziven, saj bi sicer takoj poiskal zdravniško pomoč.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno razlogovalo, da lahko šele v pravdnem postopku in po izvedenem dokaznem postopku razveljavi sklep o izvršbi tudi v dajatvenem delu (I. točki izreka) in šele v tem primeru lahko govorimo o razveljavitvi sklepa oziroma odločbe oziroma njenem neobstoju. Dolžnikove navedbe v pritožbi in prej v predlogu za ustavitev so zgolj izpodbijanje pogojev za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ. To bo predmet presoje pri obravnavi ugovora.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078805
ZPP člen 7, 8, 212. OZ člen 9, 140, 140/1.
izpolnitev obveznosti - dokazno breme - dokazna ocena - plačilo mesečnih honorarjev - pogodba o sodelovanju - odgovornost toženke v koncesijskem razmerju do ZZZS - razmerje med pravdnima strankama - sklepčnost - razpravno načelo
Tožnik lahko zahteva tudi manj od tega, do česar je upravičen po materialnem pravu. Zaradi tega tožba ni nesklepčna.
Za odločitev o utemeljenosti (nasprotnega) tožbenega zahtevka niso odločilne pravice in dolžnosti pogodbenih strank koncesijskega razmerja, pač pa, kakšne zaveze sta v medsebojnem razmerju sprejeli pravdni stranki.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - način preživljanja – enakost staršev - diskriminacija - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb
V času, ko otrok s sodno odločbo še ni dodeljen nobenemu od staršev, je treba diskriminacijo, ki jo med staršema iz stvarno utemeljenih razlogov ustvarja pravilo 131a. člena ZZZDR (obveznost preživljanja v denarju), zmanjšati na najmanjšo možno raven.
javni uslužbenci - odškodnina - odškodninska odgovornost delavca - carinik - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - premoženjska škoda
Tožnik (carinik) je dovolil vstop tovornemu vozilu s priklopnikom cisterno, naloženo s komercialnim tovorom, za katerega niso bile opravljene carinske in davčne zakonske formalnosti, s čimer je za Republiko Slovenijo nastala premoženjska škoda. S tem je tožnik storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča, kar prav gotovo pomeni protipravno ravnanje v smislu elementa civilnega delikta. Toženčevo ravnanje pa je protipravno tudi v smislu, da pomeni kršitev temeljne obveznosti vestnega opravljanja dela, kot je opredeljena v prvem odstavku 31. člena ZDR. Ker so podani tudi ostali elementi odškodninske odgovornosti tožnika (obstoj škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem tožnika in nastalo škodo ter krivda tožnika) tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi tožnikovega nevestnega dela v službi.
društvo – izključitev iz lovske družine – pravila lovske družine – kršitev pravil – pravica do združevanja
Tožena stranka s tem, ko je predpisala možnost izključitve iz članstva lovske družine s splošnim aktom društva, ni nedopustno omejila ustavno zagotovljene pravice oziroma svoboščine do združevanja, mimo omejitev, ki jih določa Ustava RS. Društvo si postavi svoje naloge in cilje, zaradi katerih se člani združujejo v društvo sami, omejitve določa ZDru-1 v 3. členu in način delovanja društva si člani uredijo po svojih kriterijih in mišljenju. Odločilno je, da morajo biti notranje delovanje in razmerja urejena tako, da so člani enakopravni med seboj znotraj društva in da zaradi opravljanja funkcij v društvu ne sme priti do neenakopravnega obravnavanja. Vsak se v društvo lahko vključi pod enakimi pogoji, vsak, ki se priključi, pa mora, zato da postane član, akceptirati pravila delovanja, ki jih je določilo društvo v svojih aktih, med drugim tudi postopek in ukrepe za primer kršitev.
Glede na to, da tožena stranka po vloženi pripravljalni vlogi tožeče stranke, s katero je ta natančno pojasnila podlago vtoževanega zahtevka, ni podala nobenih konkretnih navedb, s katerimi bi trditve tožeče stranke izpodbijala, pač pa se je le sklicevala na navedbe v vloženem ugovoru (da je torej dolžnik upniku poravnal vse obveznosti), svoje trditve pa ni v ničemer konkretizirala, torej ni navedla, kdaj in v kakšnih zneskih naj bi bile obveznosti poravnane, je v tem delu ta dokazni predlog ostal nesubstanciran.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je (izredno) pravno sredstvo, vezano na prekluzivni rok, zato morajo biti vsa dejstva in vsi dokazi, ki ta dejstva potrjujejo, navedeni že v predlogu samem. Le če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje tak, da gre za nepopolno vlogo, ima sodišče dolžnost, da stranko na nepopolnost opozori in jo pozove k odpravi pomanjkljivosti.
prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje stroškov prevozov - izvirna nalogo občine - sodna pristojnost
Sredstva za varstvo vozačev po nevarnih poteh je morala v vtoževanem obdobju morala zagotoviti država, prevoze pa je izvajala in organizirala občina. Šlo je za izvirno nalogo občine, s posebnim režimom financiranja – država ni zgolj krila razlike, ki je občina zaradi slabše razvitosti sama ni mogla zagotoviti, ampak je prevzela najprej celotno, kasneje pa delno financiranje obravnavane dejavnosti.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3, 15, 55, 55/1, 55/1-1, 55/2, 236. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog za odlog izvršbe – pravni interes – nepristojna oseba – sestava sodišča – neodpravljiva postopkovna napaka
Izvršilno sodišče pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi svoje napake, da je sklep o izvršbi izdala za to v konkretnem izvršilnem postopku nepristojna oseba (sodniški pomočnik), ne more odpraviti s spremembo sklepa o izvršbi, po kateri predlagano izvršbo dovoljuje sodnica, hkrati pa v istem sklepu odločiti še o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi in dolžnikoma dati dodatni rok za vložitev novega ugovora.
Dogovor o delitvi solastnine je pravni posel, s katerim se solastniki nepremičnine dogovorijo, katere parcele ali njihove dele pridobijo v izključno last vsak ali nekateri od njih. Posledica takšne pogodbe o delitvi solastnine v naravi je razdružitev solastnine in pridobitev izključne lastninske pravice posameznega solastnika na delu stvari. V obravnavanem primeru pravdni stranki nista sklenili takšnega dogovora o novi delitvi solastnine. Dogovor z dne 12.5.1995 je pravdni stranki namreč le zavezoval k sklenitvi bodočega pravno veljavnega dogovora o delitvi solastnine in tako po vsebini predstavlja le predpogodbo.
sodni register - vpis spremembe podatkov - prekinitev postopka – veljavnost skupščinskega sklepa - predhodno vprašanje – pravnomočna sodba
Ker je o predhodnem vprašanju veljavnosti skupščinskega sklepa že odločeno s pravnomočno sodbo, je na to odločitev registrsko sodišče vezano in o istem predhodnem vprašanju v okviru registrskega postopka ne more še enkrat odločati.
Glede na dikcijo petega člena pogodbe zgolj označba delitve nepremičnine na skici še ne zadošča za obstoj dogovora o delitvi nepremičnine, saj mora biti delitev opravljena tudi v naravi.
Dokazno breme o obstoju dogovora o načinu delitvi nepremičnine, kot je zarisan v priloženi skici, je bilo na tožnikih.