ugovor dolžnika - lastništvo nepremičnine - izpraznitev stanovanjske stavbe
Sodišče prve stopnje je iz zemljiškoknjižnega izpiska ugotovilo, da je izključni lastnik nepremičnine upnik, česar dolžnik v pritožbi niti ne izpodbija. S tem je sodišče prve stopnje odgovorilo na ugovorno trditev dolžnika glede prodajne pogodbe in (nekdanjih) solastnih deležev družbenikov ter J. V. na nepremičnini.
SPZ člen 43, 266, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – priposestvovanje po določbah ZTLR – zakonita posest – dobroverna posest – redno priposestvovanje – izredno priposestvovanje – ničen pravni posel – trajanje priposestvovanja
Določba 269. člena SPZ se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi SPZ. SPZ ne učinkuje za nazaj oziroma mu ni mogoče pripisati retroaktivne veljave.
motenje posesti – mirna posest – ponavljajoča motilna ravnanja – rok za vložitev tožbe
Zaradi toženčevih košenj v letu 2010 posestno stanje ni bilo spremenjeno in je tožeča stranka še vedno imela posest na spornem zemljišču. Ker se je tožeča stranka toženčevim poskusom pridobiti posest in košnjam uprla, je s tem tudi pokazala, da se svoji posesti spornega zemljišča ni odrekla. Toženčeve košnje v letu 2010 in v letu 2011 imajo značaj ponavljajočih motilnih dejanj, pri katerih teče rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti znova po vsakem takšnem motilnem dejanju.
Dogovor o delitvi solastnine je pravni posel, s katerim se solastniki nepremičnine dogovorijo, katere parcele ali njihove dele pridobijo v izključno last vsak ali nekateri od njih. Posledica takšne pogodbe o delitvi solastnine v naravi je razdružitev solastnine in pridobitev izključne lastninske pravice posameznega solastnika na delu stvari. V obravnavanem primeru pravdni stranki nista sklenili takšnega dogovora o novi delitvi solastnine. Dogovor z dne 12.5.1995 je pravdni stranki namreč le zavezoval k sklenitvi bodočega pravno veljavnega dogovora o delitvi solastnine in tako po vsebini predstavlja le predpogodbo.
ZPP člen 72, 72/4. ZDR člen 131, 131/1, 131/2, 161, 162, 162/1, 162/1-3. ZIZ člen 231.
regres za letni dopust - pravnomočna sodba - izvršitev - sorazmerni del regresa
V kolikor delavec ne zahteva izvršitve pravic po pravnomočni sodbi, je potrebno upoštevati še 8 dnevni paricijski rok, ki ga ima tožena stranka za prostovoljno izvršitev sodne odločbe, nato pa mora delavec nadaljnji obstoj delovnega razmerja opravičiti s pravnomočno prisilno izvršbo pravnomočne sodbe, sicer izgubi pravico do vrnitve na delo. Glede na to, da je bila tožnici pravnomočna sodba (s katero je bilo ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita) vročena 16. 4. 2013 in ob upoštevanju 8-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti po pravnomočni sodbi, je pričel prekluzivni 6-mesečni rok teči 25. 4. 2013. Glede na to, da v 6 mesecih tožnica v izvršilnem postopku ni uveljavljala vrnitve nazaj na delo, ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 25. 4. 2013. Zato tožnica na podlagi 4. odstavka 131. člena ZDR ni upravičena do regresa za letni dopust v celoti, temveč le do sorazmernega dela regresa za letni dopust, kar pa v tožničinem primeru znaša 4/12 regresa za letni dopust za leto 2013.
trditveno breme - izvedba dokaza z izvedencem - uporabnina za mesečno parkiranje
Ni nujno, da tožnik najprej dokazuje obstoj koristi za parkirišče s primerljivimi cenami parkirišč, da bi izvedenec lahko ocenil, kolikšna je korist. Tak način dokazovanja ni predpisan. Poleg tega je tožeča stranka na poziv sodišča podala pogodbo za poslovni prostor in bi lahko izvedenec to ocenil, tožena stranka pa tega ni napadala. Če se tožeča stranka odloči ponuditi dokaz z izvedencem in je to pripravljena plačati, ni utemeljeno sklicevanje na ekonomičnost postopka.
Predkupni upravičenec mora v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o nameravani prodaji na zanesljiv način obvestiti prodajalca o svoji odločitvi, da bo izkoristil svojo predkupno pravico. Odgovor, v katerem tožnica nasprotuje prodaji in prodajnim pogojem (ponujeni ceni), pa takšne izjave ne vsebuje.
Zavrnitev dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se je sodišče že prepričalo o nasprotnem, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/4, 112, 121.
neprofitno najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog
Toženka je sicer v postopku izkazala, da je zaprosila za subvencionirano najemnino z vlogo z dne 28. 12. 2012, ne pa, da je o tem v 30 dneh obvestila najemodajalca. Dokazala je tudi, da ji je bila denarna subvencija dodeljena. Kljub temu še vedno ni poravnala razlike do polne vrednosti neprofitne najemnine, čeprav bi bila to njena dolžnost po določilu 121. člena SZ-1. Zato je podan krivdni odpovedni razlog iz 4. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1.
Določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, po kateri se postopek zavarovanja s predhodno odredbo z začetkom stečajnega postopka ustavi in se razveljavijo vsa opravljena dejanja v tem postopku, ne posega retroaktivno v pridobljeno ločitveno pravico upnika, saj ta z izdajo predhodne odredbe ni brezpogojna. Z navedenim določilom, ki je pojasnjevalne narave, je bilo zgolj nedvoumno povedano, da za pogojno pridobljene ločitvene pravice z začetkom stečajnega postopka velja drugačen režim oziroma pravne posledice začetka stečajnega postopka, kot pri nepogojno pridobljenih ločitvenih pravicah.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - razkladanje tovora - protipravnost
Razkladanje tovora v ugotovljenih okoliščinah ni nevarna dejavnost. Sestopanje iz tovornega vozila na razkladalno ploščad čez pomično ploščo (in obratno) na višini enega metra ne predstavlja povečane nevarnosti, saj že običajna skrbnost zadošča za varen sestop. Takšen sestop sicer lahko v določenih okoliščinah postane nevaren, vendar to narave odgovornosti ne spreminja. Če dejavnost, ki ni nevarna sama po sebi, postane nevarna zaradi protipravnega ravnanja tistega, ki se z njo ukvarja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna in ne objektivna.
Odločilno pravno relevantno vprašanje je, ali je toženka pogodbo izpolnila ali pa je podan položaj, ko je nastopilo tožnikovo odstopno upravičenje (103. člen OZ). Rešitev tega vprašanja pravno ni vezano na to, ali je toženka zagrešila kaznivo dejanje ali ne. Rešitev tega vprašanja se prav tako ne prekriva z vprašanjem, ali je nadaljnja pogodba nična. Seveda sta obe vprašanji lahko v življenjski zvezi, vendar pa to ni nujno. Zato ne gre za odvisnost v smislu 13. člena ZPP in zato tudi ne za predhodno vprašanje.
pogodbena kazen - ničnost dogovora za denarne obveznosti
Pritožba zmotno meni, da po sodišču prve stopnje citirana judikata (sodba VS RS II Ips 670/2007 in sodba VS RS III Ips 116/2003) zaradi tega, ker obravnavata drugačen dejanski stan, kot je v obravnavani zadevi, ne moreta biti upoštevna, saj je bistvo obeh sodnih odločb v tem: - da štejeta, da je določba tretjega odstavka 247. člena OZ (prej tretjega odstavka 270. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) prisilne narave; - da pogodbeni stranki s pogodbeno ureditvijo o plačilu pogodbene kazni za denarno obveznost, te kogentne zakonske določbe ne moreta obiti in je pogodbeno določilo, ki je v nasprotju z zakonskim določilom, nično.
Zakonsko določilo o prepovedi pogodbene kazni za denarne obveznosti, tako kot glasi, ni mogoče razlagati na način, da je prisilne narave, kolikor se nanaša na dogovor o pogodbeni kazni za primer, ko upnik vztraja pri pogodbi kljub zamudi pri izpolnitvi denarne obveznosti in da ni prisilne narave, če upnik odstopi od pogodbe zaradi zamude pri izpolnitvi.
podjemna pogodba - stvarne napake - odprava napak - posledice zamude - pogodbena kazen - stroški delne menjave strehe - pobotni ugovor - uporaba prava
Zaradi tožničinih napak, ki so bile sicer odpravljene, je toženec zaradi zamude pri dobavi upravičen od plačila pogodbene kazni in stroškov za delno zamenjavo strehe.
javni uslužbenci - odškodnina - odškodninska odgovornost delavca - carinik - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - premoženjska škoda
Tožnik (carinik) je dovolil vstop tovornemu vozilu s priklopnikom cisterno, naloženo s komercialnim tovorom, za katerega niso bile opravljene carinske in davčne zakonske formalnosti, s čimer je za Republiko Slovenijo nastala premoženjska škoda. S tem je tožnik storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča, kar prav gotovo pomeni protipravno ravnanje v smislu elementa civilnega delikta. Toženčevo ravnanje pa je protipravno tudi v smislu, da pomeni kršitev temeljne obveznosti vestnega opravljanja dela, kot je opredeljena v prvem odstavku 31. člena ZDR. Ker so podani tudi ostali elementi odškodninske odgovornosti tožnika (obstoj škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem tožnika in nastalo škodo ter krivda tožnika) tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi tožnikovega nevestnega dela v službi.
začasna odredba - subjektivni pogoj - razpolaganje s premoženjem
Tožeča stranka je z listinami izkazala kapitalsko povezanost tožene stranke z družbami s sedežem zunaj Republike Slovenije in s tem verjetnost, da bo premoženje in poslovanje prenesla nanje. Bistvene pa so ugotovitve sodišča prve stopnje, da so njene nepremičnine obremenjene z zastavno pravico DURS, številnimi hipotekami drugih upnikov (vknjiženimi tudi po izdaji vmesne sodbe) ter da zato ne nudijo več realnega zavarovanja hipotekarnim upnikom. Take ugotovitve utemeljujejo presojo, da ne gre več za normalen način poslovanja tožene stranke, ki v ugovoru priznava, da nadaljuje z obremenjevanjem svojih nepremičnin in ustanavljanjem novih hipotek, pač pa za konkretna dejanja, ki ogrožajo bodoče poplačilo terjatve tožeče stranke.
Glede na dikcijo petega člena pogodbe zgolj označba delitve nepremičnine na skici še ne zadošča za obstoj dogovora o delitvi nepremičnine, saj mora biti delitev opravljena tudi v naravi.
Dokazno breme o obstoju dogovora o načinu delitvi nepremičnine, kot je zarisan v priloženi skici, je bilo na tožnikih.
ZDR člen 42, 112, 112/2, 126. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 50, 50/3. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo člen 3, 3/4.
plača - povračilo stroškov za prehrano - ustni dogovor - dokazna ocena - obveznost plačila - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - kolektivna pogodba
Med tožečo in toženo stranko je bil sklenjen dogovor v višini plačila iz naslova povračila stroškov za prehrano. Veljavnega ustnega dogovora s tožnico toženec ne bi smel enostransko spremeniti, zato je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnica je z delodajalcem sklenila dogovor o izplačilu kilometrine po 0,18 EUR za vsak kilometer. Glede na ustni dogovor in ob upoštevanju dejstva, da zaradi slabih avtobusnih povezav na sporni relaciji, ki tožnici niso omogočale pravočasnega prihoda na delo in odhoda z dela, je tožničin zahtevek za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela utemeljen, saj tudi 3. odstavek 50. člena Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo določa, da je v primeru, če javni prevoz ni organiziran oziroma ga delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati, delavec upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela najmanj v višini 0,15 EUR, oziroma v vsakokratni višini po Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oz. do mesta opravljanja dela. Navedena uredba pa je v 4. odstavku 3. člena določala, da se v davčno osnovo poleg povračila stroškov iz 1. odstavka ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 EUR za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in le-temu najbližjim postajališčem, če je najbližje postajališče od običajnega prebivališča oddaljeno več kot en kilometer.
Sodišče skladno z določbo 3. odstavka 214. člena ZPP predvsem oceni, ali je preklic v skladu z načelom vestnosti in vzajemnega zaupanja ter dobrih običajev. Za neupoštevanje preklica zadošča že, če se lahko stranki očita nezadostna skrbnost pri priznanju.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – konkretizacija škode
V skladu z 272. členom ZIZ mora biti za izdajo ureditvene začasne odredbe verjetno izkazana konkretna, nenadomestljiva ali težko odpravljiva škoda. Posplošeno zatrjevani, višji stroški za električno energijo temu standardu ne ustrezajo, medtem ko tožnik za svojo trditev o možnosti nastanka nenadomestljive škode na zdravju, ki naj bi članom njegovega gospodinjstva grozila zaradi preslabega ogrevanja, ni ponudil prav nobenega dokaza.