izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dejanski koncern - finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe - oblikovanje tožbenega zahtevka
Članice dejanskega koncerna so pravno samostojne osebe, ki imajo svoje upnike, katerim je tudi namenjen institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo izpodbojnosti konkretnih pravnih dejanj ni relevantno, kakšen je – bi bil finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe v sistemu S., pač pa kakšen finančni učinek so imela izpodbijana pravna dejanja na ekonomsko finančni položaj tožeče stranke oziroma kakšne posledice so imela za bodočo stečajno maso.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Treba ga je le razpoznavno opredeliti – lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, ali kako drugače, ne spada pa v opredeljevanje pravnega dejanja navajanje pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki opravičuje njegovo izpodbijanje.
začasna odredba - subjektivni pogoj - razpolaganje s premoženjem
Tožeča stranka je z listinami izkazala kapitalsko povezanost tožene stranke z družbami s sedežem zunaj Republike Slovenije in s tem verjetnost, da bo premoženje in poslovanje prenesla nanje. Bistvene pa so ugotovitve sodišča prve stopnje, da so njene nepremičnine obremenjene z zastavno pravico DURS, številnimi hipotekami drugih upnikov (vknjiženimi tudi po izdaji vmesne sodbe) ter da zato ne nudijo več realnega zavarovanja hipotekarnim upnikom. Take ugotovitve utemeljujejo presojo, da ne gre več za normalen način poslovanja tožene stranke, ki v ugovoru priznava, da nadaljuje z obremenjevanjem svojih nepremičnin in ustanavljanjem novih hipotek, pač pa za konkretna dejanja, ki ogrožajo bodoče poplačilo terjatve tožeče stranke.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – predmet izpolnitve – samostojna stvar –del stvari
Etažna lastnina je predmet razpolaganja le v celoti, kar pomeni, da ni izvedljivo razpolaganje s stanovanjem kot predmetom etažne lastnine po njegovih fizičnih nesamostojnih delih.
V kolikor z določeno nepremičnino ni možno razpolagati, takega dela nepremičnine tudi ni možno zahtevati v izročitev s tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080804
OZ člen 631.
nesklepčnost tožbe – neodpravljiva nesklepčnost - podjemna pogodba – neposredna zahteva podizvajalca do naročnika – pripoznanje terjatve – trditvena podlaga
Zatrjevano dejstvo, da je izvajalka zavrnila računa, ki ju je tožnica kot podizvajalka izstavila za plačilo vtoževanih terjatev, preprečuje zaključek, da je izvajalka pripoznala terjatev podizvajalke. Posledično je obravnavani zahtevek neodpravljivo nesklepčen.
stranke zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – vsebina sklepa o dedovanju – višina denarnih sredstev na računu – preiskovalno načelo
Čeprav zapuščina obsega tisto premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti, zapis višine denarnega zneska na računu na dan zapustnikove smrti ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je (izredno) pravno sredstvo, vezano na prekluzivni rok, zato morajo biti vsa dejstva in vsi dokazi, ki ta dejstva potrjujejo, navedeni že v predlogu samem. Le če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje tak, da gre za nepopolno vlogo, ima sodišče dolžnost, da stranko na nepopolnost opozori in jo pozove k odpravi pomanjkljivosti.
prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje stroškov prevozov - izvirna nalogo občine - sodna pristojnost
Sredstva za varstvo vozačev po nevarnih poteh je morala v vtoževanem obdobju morala zagotoviti država, prevoze pa je izvajala in organizirala občina. Šlo je za izvirno nalogo občine, s posebnim režimom financiranja – država ni zgolj krila razlike, ki je občina zaradi slabše razvitosti sama ni mogla zagotoviti, ampak je prevzela najprej celotno, kasneje pa delno financiranje obravnavane dejavnosti.
sklenitev sodne poravnave – delni uspeh v postopku – plačilo sodne takse – prevalitev takse na nasprotno stranko
Sklenitev sodne poravnave ne more pomeniti tožničinega popolnega uspeha v postopku in s tem podlage, da sodišče takso, ki bi jo morala plačati tožeča stranka, ki je bila plačila oproščena, terja od tožene stranke.
15. člen ZST-1 ne določa, da se taksa, ki bi jo bila sicer dolžna plačati oproščena stranka, v celoti ali delno izterja od nasprotne stranke tudi v primeru njenega delnega uspeha v postopku.
ZPP člen 72, 72/4. ZDR člen 131, 131/1, 131/2, 161, 162, 162/1, 162/1-3. ZIZ člen 231.
regres za letni dopust - pravnomočna sodba - izvršitev - sorazmerni del regresa
V kolikor delavec ne zahteva izvršitve pravic po pravnomočni sodbi, je potrebno upoštevati še 8 dnevni paricijski rok, ki ga ima tožena stranka za prostovoljno izvršitev sodne odločbe, nato pa mora delavec nadaljnji obstoj delovnega razmerja opravičiti s pravnomočno prisilno izvršbo pravnomočne sodbe, sicer izgubi pravico do vrnitve na delo. Glede na to, da je bila tožnici pravnomočna sodba (s katero je bilo ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita) vročena 16. 4. 2013 in ob upoštevanju 8-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti po pravnomočni sodbi, je pričel prekluzivni 6-mesečni rok teči 25. 4. 2013. Glede na to, da v 6 mesecih tožnica v izvršilnem postopku ni uveljavljala vrnitve nazaj na delo, ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 25. 4. 2013. Zato tožnica na podlagi 4. odstavka 131. člena ZDR ni upravičena do regresa za letni dopust v celoti, temveč le do sorazmernega dela regresa za letni dopust, kar pa v tožničinem primeru znaša 4/12 regresa za letni dopust za leto 2013.
Glede na to, da tožena stranka po vloženi pripravljalni vlogi tožeče stranke, s katero je ta natančno pojasnila podlago vtoževanega zahtevka, ni podala nobenih konkretnih navedb, s katerimi bi trditve tožeče stranke izpodbijala, pač pa se je le sklicevala na navedbe v vloženem ugovoru (da je torej dolžnik upniku poravnal vse obveznosti), svoje trditve pa ni v ničemer konkretizirala, torej ni navedla, kdaj in v kakšnih zneskih naj bi bile obveznosti poravnane, je v tem delu ta dokazni predlog ostal nesubstanciran.
Zapovedana večja skrbnost odvetnika pri opravljanju poklicne dejavnosti je merilo za določitev potrebnega ravnanja odvetnika in obenem merilo za presojo, ali je ravnal tako, da mu ni mogoče očitati, da je kršil pogodbo oz. merilo za določitev krivde. Ker je skrbnost ravnanja odvisna od okoliščin primera, je v vsakem primeru posebej treba napolniti pravni standard te, tako imenovane večje skrbnosti.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje je obligacija prizadevanja. Pravna narava razmerja torej pove, da se posel odvija (opravlja) na nevarnost naročnika. Tveganje glede uspeha posla bremeni naročnika. Uspeh posla torej ni merilo mandatarjeve (ne)pravilne izpolnitve. Neuspeh posla zato sam po sebi še nima značilnosti kršitve madnatarjeve (izpolnitvene) obveznosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080807
ZIZ člen 3, 257, 260, 260/2. ZPP člen 108, 285.
predhodna odredba – izdaja več predhodnih odredb – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – splošno znana dejstva – vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti
Prvo sodišče bi moralo upnika ob upoštevanju načela materialno procesnega vodstva pozvati, da substancirano navede dejstva in predloži dokaze, zaradi katerih zahteva zavarovanje z več predhodnimi odredbami. Takšno postopanje je bilo potrebno, da bi lahko odločilo, katera izmed predhodnih odredb, ki jo predlaga upnik, je potrebna za zavarovanje njegove terjatve.
Dogovor o delitvi solastnine je pravni posel, s katerim se solastniki nepremičnine dogovorijo, katere parcele ali njihove dele pridobijo v izključno last vsak ali nekateri od njih. Posledica takšne pogodbe o delitvi solastnine v naravi je razdružitev solastnine in pridobitev izključne lastninske pravice posameznega solastnika na delu stvari. V obravnavanem primeru pravdni stranki nista sklenili takšnega dogovora o novi delitvi solastnine. Dogovor z dne 12.5.1995 je pravdni stranki namreč le zavezoval k sklenitvi bodočega pravno veljavnega dogovora o delitvi solastnine in tako po vsebini predstavlja le predpogodbo.
Glede na dikcijo petega člena pogodbe zgolj označba delitve nepremičnine na skici še ne zadošča za obstoj dogovora o delitvi nepremičnine, saj mora biti delitev opravljena tudi v naravi.
Dokazno breme o obstoju dogovora o načinu delitvi nepremičnine, kot je zarisan v priloženi skici, je bilo na tožnikih.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – konkretizacija škode
V skladu z 272. členom ZIZ mora biti za izdajo ureditvene začasne odredbe verjetno izkazana konkretna, nenadomestljiva ali težko odpravljiva škoda. Posplošeno zatrjevani, višji stroški za električno energijo temu standardu ne ustrezajo, medtem ko tožnik za svojo trditev o možnosti nastanka nenadomestljive škode na zdravju, ki naj bi članom njegovega gospodinjstva grozila zaradi preslabega ogrevanja, ni ponudil prav nobenega dokaza.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - način preživljanja – enakost staršev - diskriminacija - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb
V času, ko otrok s sodno odločbo še ni dodeljen nobenemu od staršev, je treba diskriminacijo, ki jo med staršema iz stvarno utemeljenih razlogov ustvarja pravilo 131a. člena ZZZDR (obveznost preživljanja v denarju), zmanjšati na najmanjšo možno raven.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekcijska dolžnost sodišča - več zahtevkov
Tožeča stranka je v obravnavanem primeru za vse postavljene zahtevke navedla vrednost 1.500.000,00 EUR, ki pa je prenizka, saj že seštevek denarnih zahtevkov presega to vrednost. Toda ker je že s strani tožeče stranke navedena vrednost tako visoka, da je kot prvostopno sodišče pristojno okrožno sodišče in je revizija v vsakem primeru dovoljena, sodišče ni imelo zakonske podlage, da bi v tako označeno vrednost kakorkoli posegalo oziroma za vsakega izmed zahtevkov določalo svojo vrednost spornega predmeta.
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oz. predhodna odločitev o zavrnitvi takega predloga ni ovira za vložitev (obravnavanje) novega predloga za izdajo začasne odredbe, v kolikor gre za drugo vsebino ali če je utemelje(va)n z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oz. niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvotnem predlogu (spremenjene okoliščine). V kolikor ne gre za omenjene primere, pa sta tudi v postopkih odločanja o izdaji začasne odredbe na podlagi določb ZIZ upoštevni določbi ZPP o nedovoljenosti odločanja zaradi litispendence in o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari oziroma sklicevanja na princip res iudicata.
Zgolj kasnejše dopolnjevanje navedb (istega dejanskega substrata) identitete predloga nikakor ne spreminja.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - vrednost posameznih etažnih delov
Po vzpostavitvi etažne lastnine na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ni več mogoče ugotavljati vrednosti prvotne nepremičnine, to je zemljiške parcele z vsemi sestavinami, temveč je treba upoštevati sedanje zemljiškoknjižno stanje, saj so po vknjižbi etažne lastnine posamezni deli samostojno v pravnem prometu in ima vsak svojo vrednost.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - delni sklep o dedovanju
Če je dedič zaenkrat dedoval le del premoženja, ker je bil izdan delni sklep o dedovanju, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega dela premoženja. To je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, ko je zapisalo, da (delni sklep o dedovanju) vpliva le na obseg odgovornosti za zapustnikove dolgove. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala prva dolžnica zatrjevati in dokazati dejansko vrednost podedovanega premoženja v času zapustnikove smrti in da je s tem deležem (oziroma denarnim ekvivalentom) poplačala upnike.