prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje stroškov prevozov - izvirna nalogo občine - sodna pristojnost
Sredstva za varstvo vozačev po nevarnih poteh je morala v vtoževanem obdobju morala zagotoviti država, prevoze pa je izvajala in organizirala občina. Šlo je za izvirno nalogo občine, s posebnim režimom financiranja – država ni zgolj krila razlike, ki je občina zaradi slabše razvitosti sama ni mogla zagotoviti, ampak je prevzela najprej celotno, kasneje pa delno financiranje obravnavane dejavnosti.
Prvostopenjsko sodišče je opozorilo, da je tožnik pri določenih postavkah zahteval manj, kot je izvedenec ugotovil, da bi mu šlo, vendar je zaradi vezanosti pravdnega sodišča na zahtevke ravnalo pravilno in upoštevalo zgolj vtoževane zneske.
Le zatrjevanje, da je nekaj sporno, ne zadošča; pogodbeno določilo je namreč sporno in tedaj potrebno razlage (le), če stranka z ustrezno kvalitetnimi trditvami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
prekinitev postopka – začetek stečajnega postopka – nujno enotno sosporništvo
Razlog za prekinitev postopka je nastal le pri prvemu tožencu, zato je sodišče prve stopnje postopek utemeljeno prekinilo le zoper njega. Prekinitev postopka bo sicer učinkovala tudi na drugo toženko, saj sta toženi stranki nujna enotna sospornika.
gradbena pogodba – nujna nepredvidena dela – dodatna dela – končni obračun - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost – jamčevalni zahtevki - pobotni ugovor
Demontaža in rušenje betona in peska v tlaku, odvoz ruševin na deponijo in krpanje stenskih poškodb vsekakor niso dela, ki bi jih lahko opredelili kot nujna dela, prav tako pa jih tudi ni mogoče opredeliti kot nepredvidena dela, temveč bi morala biti zajeta že v ponudbi, saj je tožeča stranka strokovnjak in bi ta dela pri sestavi ponudbe morala predvideti.
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebno pravilo odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.
začasna odredba - subjektivni pogoj - razpolaganje s premoženjem
Tožeča stranka je z listinami izkazala kapitalsko povezanost tožene stranke z družbami s sedežem zunaj Republike Slovenije in s tem verjetnost, da bo premoženje in poslovanje prenesla nanje. Bistvene pa so ugotovitve sodišča prve stopnje, da so njene nepremičnine obremenjene z zastavno pravico DURS, številnimi hipotekami drugih upnikov (vknjiženimi tudi po izdaji vmesne sodbe) ter da zato ne nudijo več realnega zavarovanja hipotekarnim upnikom. Take ugotovitve utemeljujejo presojo, da ne gre več za normalen način poslovanja tožene stranke, ki v ugovoru priznava, da nadaljuje z obremenjevanjem svojih nepremičnin in ustanavljanjem novih hipotek, pač pa za konkretna dejanja, ki ogrožajo bodoče poplačilo terjatve tožeče stranke.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - delni sklep o dedovanju
Če je dedič zaenkrat dedoval le del premoženja, ker je bil izdan delni sklep o dedovanju, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega dela premoženja. To je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, ko je zapisalo, da (delni sklep o dedovanju) vpliva le na obseg odgovornosti za zapustnikove dolgove. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala prva dolžnica zatrjevati in dokazati dejansko vrednost podedovanega premoženja v času zapustnikove smrti in da je s tem deležem (oziroma denarnim ekvivalentom) poplačala upnike.
V tem sporu obstaja dvom o procesni sposobnosti toženca. Iz mnenja izvedenca psihiatrične stroke (ki ga je angažiralo okrajno sodišče v nepravdni zadevi zaradi predloga okrožnega državnega tožilca, da se uvede postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča na oddelek s posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice) je med drugim razvidno, da obstaja v duševni sferi toženca duševna motnja, katera, ne glede na njegove visoke umske sposobnosti, bolezensko psihološko usmerja njegovo motivacijo, in predstavlja strokovno indikacijo za delni odvzem opravilne sposobnosti, ter da izvedenec posledično ocenjuje, da toženec ni niti procesno sposoben in da gre pri njem za postopno utrjevanje (kronifikacijo) duševne bolezni, ki traja najmanj dve leti. Po mnenju izvedenca je bil toženec nesposoben skrbeti za svoje pravice in koristi že v času vlaganja številnih tožb in predlogov najmanj zadnji dve leti; takrat so bili pri njem zanesljivo prisotni strokovni kriteriji (bolezenska, blodnjava motivacija), zaradi katerih ni bil opravilno (in procesno) sposoben. Na obstoj procesne sposobnosti, ki je procesna predpostavka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Zato so utemeljene pritožbene navedbe toženca, ki se sklicuje na svojo pravdno nesposobnost in v zvezi s tem na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dejanski koncern - finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe - oblikovanje tožbenega zahtevka
Članice dejanskega koncerna so pravno samostojne osebe, ki imajo svoje upnike, katerim je tudi namenjen institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo izpodbojnosti konkretnih pravnih dejanj ni relevantno, kakšen je – bi bil finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe v sistemu S., pač pa kakšen finančni učinek so imela izpodbijana pravna dejanja na ekonomsko finančni položaj tožeče stranke oziroma kakšne posledice so imela za bodočo stečajno maso.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Treba ga je le razpoznavno opredeliti – lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, ali kako drugače, ne spada pa v opredeljevanje pravnega dejanja navajanje pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki opravičuje njegovo izpodbijanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080804
OZ člen 631.
nesklepčnost tožbe – neodpravljiva nesklepčnost - podjemna pogodba – neposredna zahteva podizvajalca do naročnika – pripoznanje terjatve – trditvena podlaga
Zatrjevano dejstvo, da je izvajalka zavrnila računa, ki ju je tožnica kot podizvajalka izstavila za plačilo vtoževanih terjatev, preprečuje zaključek, da je izvajalka pripoznala terjatev podizvajalke. Posledično je obravnavani zahtevek neodpravljivo nesklepčen.
Pri vrnitvi v prejšnje stanje ni pomembno le to, da je stranka zamudila narok ali rok za kakšno dejanje, temveč mora zaradi tega (vzročna zveza) izgubiti pravico opraviti dejanje. To je treba upoštevati tudi pri presoji pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Nepristop (torej zamuda) na narok še v ničemer ne učinkuje. Zgolj zaradi zamude še ni izgubila pravice opraviti pravno dejanje in sicer nadaljevati pravdnega postopka z dokazovanjem.
društvo – izključitev iz lovske družine – pravila lovske družine – kršitev pravil – pravica do združevanja
Tožena stranka s tem, ko je predpisala možnost izključitve iz članstva lovske družine s splošnim aktom društva, ni nedopustno omejila ustavno zagotovljene pravice oziroma svoboščine do združevanja, mimo omejitev, ki jih določa Ustava RS. Društvo si postavi svoje naloge in cilje, zaradi katerih se člani združujejo v društvo sami, omejitve določa ZDru-1 v 3. členu in način delovanja društva si člani uredijo po svojih kriterijih in mišljenju. Odločilno je, da morajo biti notranje delovanje in razmerja urejena tako, da so člani enakopravni med seboj znotraj društva in da zaradi opravljanja funkcij v društvu ne sme priti do neenakopravnega obravnavanja. Vsak se v društvo lahko vključi pod enakimi pogoji, vsak, ki se priključi, pa mora, zato da postane član, akceptirati pravila delovanja, ki jih je določilo društvo v svojih aktih, med drugim tudi postopek in ukrepe za primer kršitev.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072138
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 59. OZ člen 190.
skupno premoženje – skupna vlaganja – premoženje tretjega – posestno premoženje – delež na skupnem premoženju – absolutna bistvena kršitev – povečanje vrednosti nepremičnin – ugovor – nasprotna tožba - izrek sodbe - prekoračitev trditvene podlage
Zakonec, ki meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice (tudi v primeru, da je vpisan v zemljiško knjigo), mora vložiti nasprotno tožbo.
ZNP člen 45, 45/1. ZPP člen 80, 270, 270/1, 270/1-19.
odvzem poslovne sposobnosti - pravilnost pooblastila - izdaja sklepa - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje se je v obravnavanem primeru izreklo o pravilnosti pooblastila predlagateljice, ni pa o tem izdalo sklepa. Tudi če bi ga izdalo, nasprotni udeleženec zoper njega ne bi imel pritožbe, saj pritožba zoper takšno odločitev ni dovoljena.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 45/1, 45/3.
nagrada in stroški sodnega izvedenca – materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom – potni stroški
Izvedenec je do povračila materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim oziroma cenilnim delom upravičen tudi, kadar delo, kot je navedeno v prvem odstavku 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, opravi sam. V primeru, ko torej opravi določene analize, meritve, preiskave in druga opravila sam, lahko zahteva tudi povračilo stroškov, ki mu v zvezi s tem nastanejo (poleg nagrade).
Dogovor o delitvi solastnine je pravni posel, s katerim se solastniki nepremičnine dogovorijo, katere parcele ali njihove dele pridobijo v izključno last vsak ali nekateri od njih. Posledica takšne pogodbe o delitvi solastnine v naravi je razdružitev solastnine in pridobitev izključne lastninske pravice posameznega solastnika na delu stvari. V obravnavanem primeru pravdni stranki nista sklenili takšnega dogovora o novi delitvi solastnine. Dogovor z dne 12.5.1995 je pravdni stranki namreč le zavezoval k sklenitvi bodočega pravno veljavnega dogovora o delitvi solastnine in tako po vsebini predstavlja le predpogodbo.
ZIZ člen 17, 21, 21/1, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8, 55/2. OZ člen 311, 311/1.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - notarski zapis - najemna pogodba - izterjava stroškov stanovanja - zapadlost varščine - pobotni ugovor
Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Opredelitev dolžničine obveznosti v notarskem zapisu ne vsebuje vseh podatkov, ki bi omogočali izračun denarnega zneska njene obveznosti na podlagi notarskega zapisa, saj v slednjem ni opredeljen niti temelj posamezne izmed izterjevanih postavk niti njihov vsakokratni obseg.
pozneje najdeno premoženje zapustnika – izdaja dodatnega sklepa o dedovanju – oprava naroka - dedna izjava
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju se je našlo novo premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, pri čemer je zapuščinsko sodišče pred izdajo sklepa o dedovanju opravilo obravnavo. Zato je izdaja dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju brez predhodnega pridobivanja izjav ostalih možnih dedičev glede dedovanja novo najdenega premoženja, pravilna. Narok bi sodišče opravilo le, če ob izdaji prvotnega sklepa o dedovanju narok ne bi bil izveden.
ZIZ člen 52, 81, 83, 83/1. SPZ člen 24. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-11. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 38/1, 38/1-1, 38/1-3, 70, 74, 74/1, 74/5, 78, 78/2, 78/3, 82.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - rubež premičnin - način oprave rubeža predmetov, ki se vpišejo v eRZPP - sredstva izvršbe - pridobitev zastavne pravice
Izvršitelj rubež opravi nad tistimi premičninami, ki jih ima dolžnik v dejanski, neposredni posesti. ZIZ tudi za stvari, glede katerih se vodi eRZPP, zahteva predhodno veljavno opravljeno izvršilno dejanje rubeža. Pri teh stvareh je namreč potrebno razlikovati med rubežem kot predhodno opravljenim izvršilnim dejanjem in kasneje vpisano zastavno pravico (ki sledi rubežu). Na teh premičninah upnik ne dobi prisilne zastavne pravice že z rubežem, temveč šele z vpisom rubeža v eRZPP. Pogoj za ta vpis je seveda veljavno opravljen rubež.