CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075616
ZPP člen 394.
predlog za obnovo postopka - razlog za obnovo - napačna uporaba materialnega prava - metoda za oceno višine odškodnine
Pri izbiri metode, po kateri je sodišče ovrednotilo višino obravnavane nepremičnine, gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Zmotna uporaba materialnega prava pa ni obnovitveni razlog.
ZPPPIPP člen 389a, 389a/2, 398a/2-2, 398a/5, 398a/5-2. ZGD-1 člen 60, 60/5.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – predlog za dovolitev poslovanja stečajnega dolžnika – načrtovani poslovni izid – verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo – prihodki – odhodki
Namen dovolitve poslovanja dolžnika kot podjetnika ni samo v tem, da se dolžniku omogoči zaposlitev v času postopka osebnega stečaja, temveč tudi in predvsem v tem, da dolžnik začne s takim poslovanjem, ki ne bo prinašalo poslovne izgube.
Dolžnica ne samo, da načrtovanega poslovnega izida ni dala, predlog je med postopkom tudi spreminjala, kar kaže na to, da nima izdelanega poslovnega načrta.
V načelu je trditveno in dokazno breme za dejstvo, da so napake odpravljene, na strani izvajalca. Vendar pa navedeno pravilo velja le v primeru, če napake tudi v resnici odpravlja izvajalec.
člani agrarnih skupnosti - vračanje premoženjskih pravic - vpis v register agrarne skupnosti - odškodnina - rok za vložitev zahteve za vrnitev premoženja
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožnice, da bi morali tožniki z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti dokazati, da so bili do izteka roka za vložitev zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZPVAS vpisani kot člani v registru agrarnih skupnosti. Ker tega niso niti trdili niti dokazali, predložili so le novi članski imenik z dne 27. 12. 2012, niso upravičeni do vtoževane odškodnine po 10. členu ZPVAS.
stranska intervencija – udeležba v nepravdnem postopku – smiselna uporaba ZPP
V nepravdnem postopku ni podlage za uporabo določb ZPP o stranski intervenciji. Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, namreč lahko ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo
spor majhne vrednosti – opredelitev do relevantnih navedb stranke – izpodbijanje dejanskega stanja – verodostojna listina – nepopoln predlog za izvršbo – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku.
Kljub temu, da gre po oceni pritožbenega sodišča zgolj za očitno pisno pomoto, ki se je pripetila prvostopnemu sodišču, pritožbeno sodišče nima pooblastil, da bi sodbo popravilo v skladu z 328. členom ZPP. Ker tega ni storilo prvostopno sodišče do sprejema odločitve o pritožbi, je višje sodišče navedeno kršitev moralo upoštevati kot nedopustno prekoračitev tožbenega zahtevka in je na podlagi 357. člena ZPP sodbo za prekoračeni del zahtevka 10,00 EUR spp razveljavilo.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti - strah - satisfakcija - negativna revalorizacija
Glede na ugotovitve izvedenca, da tožnik primarnega strahu ni utrpel, sekundarni strah pa je bil kratkotrajen in je trajal v obdobju do enega tedna, je sodišče druge stopnje prepričano, da predstavlja odškodnina v višini 1.000,00 EUR ustrezno satisfakcijo, hkrati pa je primerljiva tudi sodni praksi v podobnih primerih.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predkaznovanost – izbris iz kazenske evidence
Dolžnik je bil za kazniva dejanja obsojen pogojno, s preizkusno dobo dveh let, ki je že potekla, vendar to pri odločanju o odpustu obveznosti ni bistveno. Bistveno je, da v času odločanja obsodba za to kaznivo dejanje še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
izločitev v korist potomcev - delež na celotnem premoženju - delež na eni premoženjski pravici - delna sodba - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je na podlagi 32. člena ZD postavljeni izločitveni tožbeni zahtevek nesklepčen, ker se ne glasi na izločitev alikvotnega deleža na vsem, kar tvori zapuščino. Dedič, ki mu gre pravica za izločitev dela celotnega zapustnikovega premoženja, lahko zahteva tudi manj ali izločitev deleža samo na eni od premoženjskih pravic, ki tvorijo zapustnikovo premoženje.
Pred pravdo po toženki (in njej v korist) pridobljeno mnenje izvedenca gradbene stroke, ki mu je tožnica izrecno nasprotovala, je treba obravnavati zgolj kot del trditvene podlage toženke in ne kot dokaz, ki bi lahko konkuriral izvedenskemu mnenju, pridobljenemu med pravdnim postopkom.
Opustitev izvedbe dokaza je lahko procesna kršitev relativnega značaja iz 1. odstavka 339. člena ZPP, zato bi jo morala toženka v skladu z določbo 1. odstavka 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče, torej že na samem naroku, na katerem je sodišče prve stopnje tak dokazni predlog zavrnilo.
obveznosti obvestiti upravnika o spremembi lastništva posameznega dela stavbe
V skladu s 17. členom SZ-1 je obveznost obvestiti upravnika o spremembi lastništva posameznega dela vezana na rok 30 dni od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Po prepričanju sodišča druge stopnje lahko (vsaj) od takrat naprej upravnik spremembo lastništva prostorov upošteva, v konkretnem primeru tako, da prispevek v rezervni sklad odmerja tudi glede na novo pridobljeno površino, in to ne glede na to, kdaj novi lastnik dejansko poskrbi za vpis svoje etažne lastnine v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0079269
OZ člen 190, 190/3, 198. ZBPP člen 9.
neupravičena obogatitev – neuresničena podlaga – obogatitveno načelo – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – obseg vrnitve – povrnitev vlaganj – brezplačna pravna pomoč
190. člen OZ uzakonja obogatitveno in ne vrnitveno načelo, zato tožnica ne more zahtevati plačila vrednosti izvršenih del.
Pri ugotavljanju obstoja koristi oziroma prikrajšanja je treba upoštevati stanje stanovanjske hiše, kakršno je bilo v trenutku, ko je bila izročena tožnici, torej še pred njenimi vlaganji.
Zgolj dejstvo odsotnosti iz Republike Slovenije v času trajanja preizkusne dobe ne more opravičiti storilčeve neaktivnosti v zvezi z izpolnitvijo obveznosti udeležbe na edukacijskih delavnicah.
Ker je storilec nedvomno vedel, da se mora v času preizkusne dobe 9 mesecev udeležiti edukacijskih delavnic in je bil tudi seznanjen s posledicami neizpolnitve obveznosti, bi moral ob zavedanju, da bo še istega dne, ko je na sodišče dostavil potrdilo o vključitvi v program edukacijskih delavnic, zapustil Republiko Slovenijo, poskrbeti za to, da bi pravočasno opravil program edukacijskih delavnic ali pa sodišču sporočiti razloge za nezmožnost udeležbe na takšnih delavnicah in prositi za ustrezno podaljšanje roka za izpolnitev te obveznosti. Iz spisovnega gradiva pa ni razvidno, da bi storilec zaprosil za podaljšanje roka ali sodišču na kakršenkoli način sporočil svojo odsotnost iz Republike Slovenije.
stroški izvedenca - ustno mnenje izvedenca - pristop na glavno obravnavo
Podaja ustnega mnenja pomeni, da je predmet komunikacije z izvedencem na glavni obravnavi obravnava dokazne teme dokaza z izvedencem. Podaja ustnega mnenja torej ne pomeni sleherne ustne komunikacije izvedenca s sodiščem.
Ker je storilec globo v višini 1.000,00 EUR, zaradi neplačila katere mu je bil v predmetni zadevi določen uklonilni zapor, že plačal, je s tem namen določitve uklonilnega zapora že bil dosežen in je tudi odpadla vsakršna potreba po odstopu zadeve v prisilno izterjavo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003731
ZP-1 člen 202, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - predložitev potrdila o vključitvi v program - objektivni razlogi
Ker storilka v obravnavani zadevi sodišču ni pravočasno predložila dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program in ker pri tem tudi ni z ničemer izkazala, da dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program ni mogla pravočasno pridobiti oziroma ga pravočasno predložiti zaradi objektivnih razlogov, to je razlogov, ki ne izhajajo iz sfere njenega delovanja, je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
URS člen 2, 14, 23, 25, 156. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZST-1B člen 3. ZUstS člen 23, 23/1. ZSVarPre člen 6, 6/3, 27, 27/2, 27/2-1, 30, 30/2.
oprostitev plačila sodne takse - zaostreni pogoji po noveli ZST-1B
Sodišče druge stopnje meni, da zakonodajalec z novo ureditvijo pogojev za taksno oprostitev, ne da bi za to obstajal razumno utemeljen razlog, ki izhaja iz narave stvari, v bistveno enakem socialnem (zlasti premoženjskem) položaju različno obravnava posameznike pri uresničevanju ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) po načelu enakosti in prepovedi diskriminacije (14. člen Ustave), upoštevajoč socialni položaj oseb, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogle uresničevati (načelo socialne države - 2. člen Ustave). Pojasnjena neenaka obravnava je podana tudi v zvezi s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ko je sodna taksa predpisana za pravno sredstvo.
Zakonodajalec pa je po oceni sodišča druge stopnje nedopustno posegel v pravico do dostopa do sodišča in pravico do pravnega sredstva v povezavi z načelom socialne države že s tem, ko je s pojasnjeno spremembo zakonske ureditve znižal mejo upravičenosti do polne taksne oprostitve pod prag revščine.
Ker storilec k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predložil zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu, temveč spričevalo o opravljenem zdravstvenem pregledu za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče utemeljeno zavrglo njegov predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.