obveznosti obvestiti upravnika o spremembi lastništva posameznega dela stavbe
V skladu s 17. členom SZ-1 je obveznost obvestiti upravnika o spremembi lastništva posameznega dela vezana na rok 30 dni od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Po prepričanju sodišča druge stopnje lahko (vsaj) od takrat naprej upravnik spremembo lastništva prostorov upošteva, v konkretnem primeru tako, da prispevek v rezervni sklad odmerja tudi glede na novo pridobljeno površino, in to ne glede na to, kdaj novi lastnik dejansko poskrbi za vpis svoje etažne lastnine v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0079269
OZ člen 190, 190/3, 198. ZBPP člen 9.
neupravičena obogatitev – neuresničena podlaga – obogatitveno načelo – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – obseg vrnitve – povrnitev vlaganj – brezplačna pravna pomoč
190. člen OZ uzakonja obogatitveno in ne vrnitveno načelo, zato tožnica ne more zahtevati plačila vrednosti izvršenih del.
Pri ugotavljanju obstoja koristi oziroma prikrajšanja je treba upoštevati stanje stanovanjske hiše, kakršno je bilo v trenutku, ko je bila izročena tožnici, torej še pred njenimi vlaganji.
Pred pravdo po toženki (in njej v korist) pridobljeno mnenje izvedenca gradbene stroke, ki mu je tožnica izrecno nasprotovala, je treba obravnavati zgolj kot del trditvene podlage toženke in ne kot dokaz, ki bi lahko konkuriral izvedenskemu mnenju, pridobljenemu med pravdnim postopkom.
Opustitev izvedbe dokaza je lahko procesna kršitev relativnega značaja iz 1. odstavka 339. člena ZPP, zato bi jo morala toženka v skladu z določbo 1. odstavka 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče, torej že na samem naroku, na katerem je sodišče prve stopnje tak dokazni predlog zavrnilo.
člani agrarnih skupnosti - vračanje premoženjskih pravic - vpis v register agrarne skupnosti - odškodnina - rok za vložitev zahteve za vrnitev premoženja
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožnice, da bi morali tožniki z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti dokazati, da so bili do izteka roka za vložitev zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZPVAS vpisani kot člani v registru agrarnih skupnosti. Ker tega niso niti trdili niti dokazali, predložili so le novi članski imenik z dne 27. 12. 2012, niso upravičeni do vtoževane odškodnine po 10. členu ZPVAS.
izvršba na druge stalne prejemke - predmet izvršbe - dodatek za rekreacijo
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 128. in 129. člen ZIZ in pravilno zaključilo, da letni dodatek za rekreacijo predstavlja enega od predmetov, na katere se lahko vrši izvršba na druge stalne denarne prejemke in zato tudi pravilno zaključilo, da je takšna izvršba že bila dovoljena.
spor majhne vrednosti – opredelitev do relevantnih navedb stranke – izpodbijanje dejanskega stanja – verodostojna listina – nepopoln predlog za izvršbo – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti - strah - satisfakcija - negativna revalorizacija
Glede na ugotovitve izvedenca, da tožnik primarnega strahu ni utrpel, sekundarni strah pa je bil kratkotrajen in je trajal v obdobju do enega tedna, je sodišče druge stopnje prepričano, da predstavlja odškodnina v višini 1.000,00 EUR ustrezno satisfakcijo, hkrati pa je primerljiva tudi sodni praksi v podobnih primerih.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predkaznovanost – izbris iz kazenske evidence
Dolžnik je bil za kazniva dejanja obsojen pogojno, s preizkusno dobo dveh let, ki je že potekla, vendar to pri odločanju o odpustu obveznosti ni bistveno. Bistveno je, da v času odločanja obsodba za to kaznivo dejanje še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
OZ člen 87, 87/1. SPZ člen 132. ZOR člen 104, 973. ZPP člen 2, 2/1, 214, 214/2, 337, 337/1. ZTLR člen 69.
prepoved legis commissoriae - ničnost - pogodba o leasingu - sale and lease back - prodaja predmeta leasinga - določitev vrednosti predmeta leasinga - pritožbena novota - priznana dejstva
Da bi dosegli namen prepovedi legis commissoriae pri pravni operaciji sale and lease back, morajo biti pogodbena določila v pogodbi o leasingu v zvezi s prodajo predmeta leasinga ali z določitvijo vrednosti predmeta oblikovana tako, da so natančno določene obveznosti leasingodajalca in pravice leasingojemalca v primeru leasingojemalčeve neizpolnitve obveznosti. Zgolj klavzule, ki natančno določajo obveznosti in pravice pogodbenih strank, izključujejo možnost izigravanja namena prepovedi legis commissoriae. Ker sporni pogodbi oz. njuna kombinacija ustreznih določb ne vsebujeta, sta zato nični.
neupravičena pridobitev – dvakratno plačilo – plačilo v izvršbi – izvršilni naslov – pravna podlaga za plačilo
Plačilo v izvršbi je bilo izvedeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila nikdar razveljavljena ali spremenjena, zato za to plačilo ni mogoče trditi, da je bilo izvedeno brez pravnega temelja ali da bi podlaga za plačilo pozneje odpadla. Četudi se zdi nepravilno in nemoralno, da tožeča stranka ne bi bila upravičena do vrnitve preplačanega zneska, pa bi kaj takega morala pravočasno in pravilno uveljavljati v sodnem postopku VL 86309/2008 oziroma bi to lahko storila le v primeru, da bi bil ta izvršilni naslov kasneje odpravljen.
izločitev v korist potomcev - delež na celotnem premoženju - delež na eni premoženjski pravici - delna sodba - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je na podlagi 32. člena ZD postavljeni izločitveni tožbeni zahtevek nesklepčen, ker se ne glasi na izločitev alikvotnega deleža na vsem, kar tvori zapuščino. Dedič, ki mu gre pravica za izločitev dela celotnega zapustnikovega premoženja, lahko zahteva tudi manj ali izločitev deleža samo na eni od premoženjskih pravic, ki tvorijo zapustnikovo premoženje.
osebni stečaj – predlog za začetek postopka osebnega stečaja – notarska overitev podpisa
Kadar začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, je dolžan (zaradi ugotovitve stanja premoženja, ki spada v stečajno maso) k predlogu za začetek tega postopka priložiti poročilo o stanju premoženja. Podpis dolžnika na tem poročilu mora biti notarsko overjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063793
ZPP člen 226, 226/1, 285. URS člen 23.
materialno procesno vodstvo – predložitev listine – poroštvena izjava – skrbnost stranke – nepristranskost sojenja
Dolžnosti sodišča po materialnem procesnem vodstvu oziroma vprašanja meje, do katere je ta še podana, ni mogoče razlagati v tem smislu, da je sodišče dolžno nadomestiti potrebno skrbnost stranke pri predložitvi vseh listin, na katere se sklicuje v utemeljitev njenega zahtevka.
Zgolj dejstvo odsotnosti iz Republike Slovenije v času trajanja preizkusne dobe ne more opravičiti storilčeve neaktivnosti v zvezi z izpolnitvijo obveznosti udeležbe na edukacijskih delavnicah.
Ker je storilec nedvomno vedel, da se mora v času preizkusne dobe 9 mesecev udeležiti edukacijskih delavnic in je bil tudi seznanjen s posledicami neizpolnitve obveznosti, bi moral ob zavedanju, da bo še istega dne, ko je na sodišče dostavil potrdilo o vključitvi v program edukacijskih delavnic, zapustil Republiko Slovenijo, poskrbeti za to, da bi pravočasno opravil program edukacijskih delavnic ali pa sodišču sporočiti razloge za nezmožnost udeležbe na takšnih delavnicah in prositi za ustrezno podaljšanje roka za izpolnitev te obveznosti. Iz spisovnega gradiva pa ni razvidno, da bi storilec zaprosil za podaljšanje roka ali sodišču na kakršenkoli način sporočil svojo odsotnost iz Republike Slovenije.
stroški obratovanja in vzdrževanja - aktivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov
Upravnik je aktivno legitimiran za izterjavo stroškov obratovanja in vzdrževanja objekta le, če etažni lastniki s pogodbo o upravljanju ali s posebnim naročilom nanj preneseta svoja materialno pravna upravičenja, ali če je te stroške založil iz lastnih sredstev.
Ker storilec k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predložil zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu, temveč spričevalo o opravljenem zdravstvenem pregledu za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče utemeljeno zavrglo njegov predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
URS člen 2, 14, 23, 25, 156. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZST-1B člen 3. ZUstS člen 23, 23/1. ZSVarPre člen 6, 6/3, 27, 27/2, 27/2-1, 30, 30/2.
oprostitev plačila sodne takse - zaostreni pogoji po noveli ZST-1B
Sodišče druge stopnje meni, da zakonodajalec z novo ureditvijo pogojev za taksno oprostitev, ne da bi za to obstajal razumno utemeljen razlog, ki izhaja iz narave stvari, v bistveno enakem socialnem (zlasti premoženjskem) položaju različno obravnava posameznike pri uresničevanju ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) po načelu enakosti in prepovedi diskriminacije (14. člen Ustave), upoštevajoč socialni položaj oseb, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogle uresničevati (načelo socialne države - 2. člen Ustave). Pojasnjena neenaka obravnava je podana tudi v zvezi s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ko je sodna taksa predpisana za pravno sredstvo.
Zakonodajalec pa je po oceni sodišča druge stopnje nedopustno posegel v pravico do dostopa do sodišča in pravico do pravnega sredstva v povezavi z načelom socialne države že s tem, ko je s pojasnjeno spremembo zakonske ureditve znižal mejo upravičenosti do polne taksne oprostitve pod prag revščine.
izredno pravno sredstvo – obnova postopka – laično izredno pravno sredstvo – pravniški državni izpit
Laično izredno pravno sredstvo je nedovoljeno že takoj ob njegovi vložitvi, saj mora vložnik oziroma njegov zakoniti zastopnik najkasneje takrat navesti in izkazati, da ima pravniški državni izpit oziroma mora biti vloga vložena po odvetniku, v nasprotnem primeru vložnika doleti zakonsko predvidena procesna sankcija, torej zavrženje takšne vloge.
stroški izvedenca - ustno mnenje izvedenca - pristop na glavno obravnavo
Podaja ustnega mnenja pomeni, da je predmet komunikacije z izvedencem na glavni obravnavi obravnava dokazne teme dokaza z izvedencem. Podaja ustnega mnenja torej ne pomeni sleherne ustne komunikacije izvedenca s sodiščem.