vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - zahtevek za izbris zastavne pravice - pravilo manjše vrednosti - vrednost zastavnega predmeta – pravdni stroški
Če očitno previsoko ali prenizko navedena vrednost spornega predmeta ne odpira vprašanja o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, ni razlogov za intervencijo sodišča.
Pri tožeči stranki ni obstajal akt, s katerim bi bili opredeljeni podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost. V pogodbi o zaposlitvi se je toženec zavezal, da v času trajanja delovnega razmerja in tudi po prenehanju obdrži v tajnosti vse podatke, ki so opredeljeni v splošnih aktih delodajalca, kot tudi vse druge podatke v zvezi z delom pri delodajalcu, ki niso splošno znani in so mu postali znani zaradi dela pri njem. Takšna splošna in pavšalna opredelitev ne pomeni določitve poslovne skrivnosti, saj bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno, hkrati pa poslovna skrivnost skladno s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti podatki, javni po zakonu, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Sama hramba dokumentov, četudi ne sodijo v delavčev delokrog, na službenem računalniku, še ne pomeni kršitve poslovne skrivnosti. Če je bila na toženčevem računalniku najdena dokumentacija, ki ni spadala v toženčev delokrog, in je to po mnenju oziroma poslovni politiki tožeče stranke huda kršitev delovnih obveznosti, bi lahko tožeča stranka toženca sankcionirala zaradi te kršitve. Prenos dokumentov na službeni računalnik pa še ne predstavlja izkoriščanja, zlorabe ali posredovanja podatkov v okviru kršitve poslovne skrivnosti, saj mora to tožena stranka kot delodajalec dokazati.
ZZ člen 31, 38, 39. ZVis člen 6, 6/1, 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-8, 24, 24/4. URS člen 58, 58/1.
predčasna razrešitev - dekan – javni zavod - nevestno delo - prekoračitev pooblastil - seznanitev z očitki - predhodno obvestilo
Statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredelitev javne službe v visokem šolstvu in urejanje načina njenega financiranja določa ZviS, ki v prvem odstavku 6. člena določa, da je univerza avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Zato je za presojo zakonitosti razrešitve tožeče stranke (dekanje fakultete) bistvena ureditev v ZViS, ki je v primerjavi z ZZ specialni predpis, ter ureditev v statutu univerze, katere članice je fakulteta. ZViS namreč v četrtem odstavku 24. člena določa, da dekana oziroma direktorja članice univerze imenuje rektor na predlog senata oziroma strokovnega sveta članice univerze. ZViS nima določb o razrešitvi dekana, temveč v 3. alineji prvega odstavka 23. člena določa, da rektor skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze (8. alineja prvega odstavka 23. člena ZviS). Statut univerze v četrtem in šestem odstavku 64. člena govori o razrešitvi dekana, vendar ne določa, da bi moral rektor o predčasni razrešitvi dekana obvestiti in mu omogočiti, da se o razlogih za razrešitev predhodno izjavi. Takšna obveznost tožene stranke torej ne izhaja iz njenega avtonomnega prava. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka tožečo stranko v postopku predčasne razrešitve obvestiti o očitkih ter ji dati možnost, da se o njih izjavi, materialnopravno zmotno.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – vpliv na zakonitost in pravilnost sklepa
Kršitve določb Zakona o kazenskem postopku, ki niso vsebovane v 1. odstavku 371. člena ZKP, pomenijo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP le pod pogojem, da je kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sklepa (t.i. relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka). Pritožnica v pritožbi trdi, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 293. člena ZKP in to obrazloži, ne zatrjuje pa in ne obrazloži, kako je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sklepa. Izrecno zatrjuje, da se ne spušča v vsebino odločitve, kar z vidika odločanja pritožbenega sodišča pomeni, da se z dejanskimi ugotovitvami in zaključki sodišča prve stopnje strinja. Pritožnica zato s pritožbo ne more uspeti, saj bi morala, v kolikor uveljavlja pritožbeni razlog iz drugega odstavka 371. člena ZKP, poleg navedbe in obrazložitve konkretne kršitve, ki naj bi jo zagrešilo sodišče prve stopnje, tudi zatrjevati in konkretno navesti, kako je ta kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sklepa. Glede na pravilnost dejanskih in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče ni zaznalo pravnega interesa pritožbe, ki po sami naravi stvari vsebuje trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje do enakih zaključkov priti z izvedbo dokaznega postopka na glavni obravnavi z izdajo oprostilne sodbe, ki bi posledično, glede stroškovne odločitve, (dodatno) bremenila proračun.
predlog za obnovo postopka - izpolnjevanje procesnih predpostavk - dokazovanje
Dokazi se izvajajo le za potrjevanje (dokazovanje) dejstev, ki služijo za odločitev o določenem vprašanju po vsebini, to pa je šele potem, ko so za odločanje po vsebini podane vse potrebne procesne predpostavke in zaradi neobstoja katere izmed njih predlog stranke ni zavržen.
vročanje – osebno vročanje – obvestilo – subjekt vpisa v sodni register – fikcija vročitve – zamudna sodba
V kolikor bi vročevalec ravnal pravilno, bi moral postopati skladno s 6. odst. 142. čl. v zvezi s 3. odst. 139. čl. ZPP in pustiti toženi stranki obvestilo, da lahko pisanje v 15 dneh dvigne, česar pa ni storil. Vročitev tako ni bila pravilno opravljena in rok za odgovor na tožbo do dne 8. 3. 2013 še ni iztekel.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprejem ponudbe nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnine – odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Tožnik je s strani direktorja tožene stranke prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter novo pogodbo o zaposlitvi, ki je bila s strani direktorja tožene stranke že podpisana. Direktor je tožniku izročil pogodbo ter mu povedal vse pogoje nove pogodbe, da bo plača za novo delovno mesto enaka kot do tedaj, da naj tožnik pogodbo pregleda in če se ne strinja, napiše pritožbo. Tožnik se je z novo pogodbo strinjal in jo je takoj podpisal. Glede na navedeno je bil direktor tožene stranke in s tem tožena stranka seznanjena, da se tožnik z novo pogodbo strinja, zato je pogodba pričela veljati. Skladno s 15. členom OZ je pogodba namreč sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Ker nova pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama velja, je tožnik zaposlen na delovnem mestu vodja vinogradniške pridelave, zato je njegov tožbeni zahtevek (da je pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu vodja vinogradniške pridelave; da mu je tožena stranka dolžna zagotavljati delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delo na delovnem mestu vodja vinogradniške pridelave; da je tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo ter rintegracijski in reparacijski zahtevek) utemeljen.
ZDSS-1 člen 6d, 52. ZSDU člen 1, 1/3, 19, 33, 44, 45, 45/2, 45/3, 45/4, 53, 83, 99, 99/1, 102, 104, 104/2, 106. ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve predstavnikov delavcev - svet zavoda - odpoklic - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pasivna legitimacija - sodna pristojnost - sodno varstvo
Predlagatelji v predmetnem kolektivnem sporu izpodbijajo zakonitost odpoklica članov sveta zavoda in zakonitost izvedbe volitev novih predstavnikov v svet zavoda ter razveljavitev v tej zvezi sprejetih sklepov. Predmetni spor je potrebno obravnavati kot kolektivni spor po členu 6 d ZDSS-1, ki določa, da spadajo med kolektivne delovne spore tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki jih v nadaljevanju obravnava tudi 52. člen ZDSS-1.
V obravnavni zadevi gre za spor v zvezi z volitvami članov Sveta delavcev, torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. V konkretnem kolektivnem delovnem sporu je pasivno legitimirana volilna komisija, medtem ko svet zavoda in srednja poklicna šola v tem kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev ne moreta biti nosilec pravic in obveznosti, zato je potrebno predlog zoper svet zavoda in srednjo poklicno šolo zavrniti.
Iz določbe 53. člena ZSDU izhaja, da v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so, ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. V takem primeru pomeni 8 dni objektivni rok, ki začne teči najkasneje z dnem objave volitev.
Z izjemo spora o razveljavitvi volitev članov sveta delavcev, v katerem je pasivno legitimirana volilna komisija, veljavni zakon s področja sodelovanja delavcev pri opravljanju za odločanje o drugih postavljenih zahtevkih ne predvideva sodnega varstva. Sodno varstvo pred delovnim sodiščem ZSDU namreč določa v 33., 44., 53., 83. in 102. členu (gre za spore o zahtevi delavcev za imenovanje delavskega direktorja, spore o pritožbi zoper sklepe volilne komisije o zavrnitvi predlogov kandidatov za člane sveta delavcev, neveljavnost volitev članov sveta delavcev in razveljavitev volitev članov sveta delavcev, imenovanje arbitra oziroma predsednika arbitraže). Mimo teh določb nihče nima sodnega varstva v tem smislu, da bi s samostojnim predlogom v kolektivnem delovnem sporu izpodbijal veljavnost sklepov ravnateljice in sveta zavoda nasprotne udeleženke. Ker predlagatelji (delavci - predstavniki delavcev v svetu šole) nimajo sodnega varstva za uveljavljanje tovrstnih zahtevkov, vsebinsko odločanje o njih v kolektivnem delovnem sporu ni dopustno.
OZ člen 251, 251/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55, 64.
pogodbena kazen - notifikacijska dolžnost - zamuda z izvedbo del - napačno obračunane količine - zavrnitev začasne situacije - spor o kvaliteti in količini del
Določba 64. člena PGU ne daje upravičenosti tožencu zavrniti celotnega zneska situacije zaradi napačno obračunanih količin, razen kadar bi šlo za izpodbijanje celotne količine. Tožnik je upravičen do plačila za dejansko opravljeno količino dela, tiste količine dela, ki je po pogodbi ni opravil, pa lahko toženec zavrne. Ne more pa zavrniti celotnega zneska situacije.
55. člen PGU sicer določa, da se lahko pogodbena kazen uveljavlja vse do konca končnega obračuna, kar pa še ne pomeni, da upniku, ki je sprejel izpolnitev, ne bi bilo treba nemudoma sporočiti dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna vloga – dopolnitev predloga – identifikacijski podatek – EMŠO – skladnost podatkov – preverjanje podatkov
Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sicer ni treba navesti več dolžnikovih identifikacijskih podatkov, če pa navede več dolžnikovih identifikacijskih podatkov, se morajo vsi navedeni podatki skladati in ustrezati dolžnikovim podatkom v CRP.
V primeru, ko se želijo prvotnemu prvemu tožniku pridružiti kot tožeče stranke še etažni lastniki stavbe, ne gre za spremembo tožbe.
Če je upravnik pooblaščen za vložitev tožbe v imenu etažnih lastnikov, to pomeni, da tožbo vloži kot zastopnik etažnih lastnikov in torej kot tožeča stranka nastopajo ti, ne upravnik.
ZZVZZ člen 23, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 130. ZUstS člen 44, 44/1, 45, 45/3.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Razveljavitev 1. odstavka 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ureja pravico do zdravljenja v tujini, je začela učinkovati od naslednjega dne po objavi odločbe Ustavnega sodišča, tj. od 22. 3. 2014. V konkretnem socialnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe tožene stranke o zavrnitvi tožnikove zahteve za priznanje pravice do zdravljenja v tujini in do povračila stroškov v zvezi s takšnim zdravljenjem, do tega dne ni bilo pravnomočno odločeno, zato se 1. odstavek 135. člena Pravil ne uporablja za konkretni socialni spor. Ker je tožena stranka za odločitev o utemeljenosti zahtevka za priznanje pravice, kot jo je uveljavljal tožnik, uporabila to določbo, sta izpodbijani odločbi tožene stranke nezakoniti.
plačilo razlike plača - plača - obveznost plačila - plačilo za delo - bistvena kršitev določb postopka - prekluzija
Sodišče prve stopnje je na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo sprejelo sklep, da se toženi stranki dodeli rok 15 dni za izjasnitev o navedbah v sprejeti pripravljalni vlogi in za podajo odgovora na vprašanje sodnice v zvezi z akti tožene stranke. Iz predloženega spisa pa tudi izhaja, da je tožena stranka posredovala prvo pripravljalno vlogo v roku, in v njej dejansko odgovorila na navedbe tožeče stranke in predlagala izvedbo dokazov. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi te predlagane dokaze. Tožena stranka je namreč spoštovala postavljeni rok, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje in odgovorila na navedbe tožeče stranke, ki je predložila svojo vlogo na naroku za glavno obravnavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0075577
OZ člen 178, 179.
kršitev osebnostnih pravic – svoboda izražanja – test sorazmernosti – pravica do odškodnine – obstoj nepremoženjske škode
Zgolj kršitev osebnostne pravice še nima za posledico, da bi tožnik lahko uspel z zahtevkom na plačilo denarne odškodnine oziroma z objavo popravka. Kršitev mora biti protipravna in mora tožniku povzročati škodo, ki je pravno priznana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065393
OZ člen 505, 639.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - odstop od pogodbe - restitucija v naravi - kritni kup - generično blago
Škoda, katere povrnitev ima naročnik pravico zahtevati, je tudi tista škoda, ki mu nastane zato, ker rezultatov posla, ki bi ga moral (brez napak) opraviti podjemnik, ne more uporabljati. Prav takšna škoda je ta, ki je tožnici nastala z nakupom električnih radiatorjev, saj v kurilni sezoni 2008/2009 toplotna črpalka, ki jo je montirala tožena stranka, ni delovala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0075598
SZ-1 člen 113. OZ člen 533, 533/2.
najemna pogodba – izpraznitev in izročitev nepremičnin – uporaba stanovanja – uporabnina – odpoved pravici
Najemnik mora po prenehanju najemnega razmerja izročiti lastniku stanovanje v stanju, v kakršnem ga je prevzel, upoštevajo pa se spremembe, nastale pri normalni uporabi stvari.
Dejstvo, da tožnik ni prevzel posesti nepremičnine v razumnem času po tistem, ko sta toženca v izvršilnem postopku ključ izročila izvršitelju, ne more iti v njuno škodo. To, da toženca elektrike nista plačevala v času, ko sta ključ izročila izvršitelju in nepremičnino že izpraznila, ni protipravno in ne more utemeljiti njune odškodninske odgovornosti. Toženca v času, ko je nastala škoda zaradi odklopa elektrike nista bila nedobroverna posestnika, še več, sploh nista bila posestnika nepremičnine.
podjemna pogodba - naročnik - zavezanec za plačilo – obligacijska terjatev – lastnik – dokazno breme – neprimeren dokaz
Zavezanec plačila za opravljeno delo je naročnik. Lastništvo nepremičnine, v kateri je tožeča stranka v okviru pogodbe o delu opravljala pogodbeno določena dela, na vtoževano terjatev ne vpliva, ker gre v obravnavani zadevi za obligacijsko terjatev, ki ni vezana na lastninsko pravico na nepremičnini.
dolg iz zapuščine – odgovornost za dolgove zapuščine – pasivna legitimacija
Do delitve zapuščine dediči z zapuščino upravljajo in razpolagajo skupno. Dolg, ki iz takega skupnega premoženja nastaja, ima status dolga iz zapuščine, za katerega odgovarjajo dediči enako kot za zapustnikove dolgove. Ni odločilno, ali bo iz zapuščine toženec kaj podedoval ali ne. Pomembno je, da je dedič in da iz tega razloga odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
protipravno vznemirjanje lastninske pravice - služnostna pravica - soglasje lastnika - vzpostavitev prejšnjega stanja
Toženec v letu 2005 za poseg v nepremičnino v solasti tožnika v obliki položitve novega nizkonapetostnega kabla po delu te nepremičnine ni imel služnostne pravice niti soglasja tožnika, zato navedeni poseg predstavlja protipravno vznemirjanje tožnika v smislu 99. člena SPZ.