Ne more se zahtevati, da bi morala stranka pri ugovoru zastaranja uporabiti točno pravniško terminologijo, da bi bil njen ugovor upoštevan, še zlasti to velja za pravo neuko stranko, kot je tu toženka, in zadostuje, če iz samih podanih navedb izhaja njihov smisel.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075622
ZIZ člen 227, 268, 270. ZZZDR člen 52. ZZK-1 člen 99.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine – neznatna škoda – razpolaganje s skupnim premoženjem – izrek denarne kazni – pravni interes – učinek zaznambe
Ker je predpisan poseben režim razpolaganja s skupnim premoženjem, skupno premoženje strank pa še ni dokončno razdeljeno, že zakon toženca omejuje pri razpolaganju s skupnim premoženjem. S prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine zato tožencu lahko nastane le neznatna škoda.
Tožencu naložena obveznost je opustitev, za izterjavo katerem je sicer predvideno izrekanje denarnih kazni, vendar tožnica za izrekanje denarne kazni nima interesa. Takó lastninska pravica kot hipoteka se namreč na pravnoposloven način pridobita z vpisom v zemljiško knjigo, kar preprečujejo učinki zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve v zemljiški knjigi.
ZZVZZ člen 23, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 130. ZUstS člen 44, 44/1, 45, 45/3.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Razveljavitev 1. odstavka 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ureja pravico do zdravljenja v tujini, je začela učinkovati od naslednjega dne po objavi odločbe Ustavnega sodišča, tj. od 22. 3. 2014. V konkretnem socialnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe tožene stranke o zavrnitvi tožnikove zahteve za priznanje pravice do zdravljenja v tujini in do povračila stroškov v zvezi s takšnim zdravljenjem, do tega dne ni bilo pravnomočno odločeno, zato se 1. odstavek 135. člena Pravil ne uporablja za konkretni socialni spor. Ker je tožena stranka za odločitev o utemeljenosti zahtevka za priznanje pravice, kot jo je uveljavljal tožnik, uporabila to določbo, sta izpodbijani odločbi tožene stranke nezakoniti.
plačilo razlike plača - plača - obveznost plačila - plačilo za delo - bistvena kršitev določb postopka - prekluzija
Sodišče prve stopnje je na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo sprejelo sklep, da se toženi stranki dodeli rok 15 dni za izjasnitev o navedbah v sprejeti pripravljalni vlogi in za podajo odgovora na vprašanje sodnice v zvezi z akti tožene stranke. Iz predloženega spisa pa tudi izhaja, da je tožena stranka posredovala prvo pripravljalno vlogo v roku, in v njej dejansko odgovorila na navedbe tožeče stranke in predlagala izvedbo dokazov. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi te predlagane dokaze. Tožena stranka je namreč spoštovala postavljeni rok, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje in odgovorila na navedbe tožeče stranke, ki je predložila svojo vlogo na naroku za glavno obravnavo.
ZDR-1 člen 91, 91/1, 91/3. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 11. ZSDU-A člen 67, 67.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezna zaposlitev - član sveta delavcev
Za zasedbo delovnega mesta skladiščnik kot osnovnega delovnega mesta se po novi pogodbi zahteva IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, kar je ustrezna izobrazba, pri čemer pa pogodba tudi navaja dela, ki spadajo v nižjo strokovno izobrazbo in sicer I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe. Tako dela iz pogodbe niso ustrezna dela, zato nova pogodba o zaposlitvi ni ustrezna zaposlitev iz 5. odstavka 91. člena ZDR-1, ki določa, da je ustrezna zaposlitev zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, ki je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
Tožnik je bil izvoljen za člana sveta delavcev. S toženo stranko je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, pri čemer iz te pogodbe izhaja, da delodajalec in delavec soglašata, da se glede pravic delavca šteje, kot da delavec ni spremenil delodajalca in mu tako gredo vse pravice iz dela in na podlagi dela po načelu kontinuitete, torej je v konkretnem primeru potrebno upoštevati tudi določbe ZSDU-A, ki v 67.a členu določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve, do spremembe delodajalca, član sveta delavcev ohrani svoj status, če pri delodajalcu prevzemniku obstajajo pogoji za njegovo imenovanje v skladu z zakonom. Tako ima tožnik imuniteto na podlagi 67.a člena ZSDU-A.
Tožnik, kljub pozivu sodišča na popravo tožbe, v danem roku ni predložil popravljene in dopolnjene tožbe. Zato je potrebno tožbo zavreči (108/5. čl. ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0075577
OZ člen 178, 179.
kršitev osebnostnih pravic – svoboda izražanja – test sorazmernosti – pravica do odškodnine – obstoj nepremoženjske škode
Zgolj kršitev osebnostne pravice še nima za posledico, da bi tožnik lahko uspel z zahtevkom na plačilo denarne odškodnine oziroma z objavo popravka. Kršitev mora biti protipravna in mora tožniku povzročati škodo, ki je pravno priznana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065393
OZ člen 505, 639.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - odstop od pogodbe - restitucija v naravi - kritni kup - generično blago
Škoda, katere povrnitev ima naročnik pravico zahtevati, je tudi tista škoda, ki mu nastane zato, ker rezultatov posla, ki bi ga moral (brez napak) opraviti podjemnik, ne more uporabljati. Prav takšna škoda je ta, ki je tožnici nastala z nakupom električnih radiatorjev, saj v kurilni sezoni 2008/2009 toplotna črpalka, ki jo je montirala tožena stranka, ni delovala.
STVARNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075614
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZGO-1 člen 21, 21/1. ZPP člen 224.
motenje posesti - grajeno javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - javna cesta - potrdilo o statusu parcele
Nepremičnina pridobi status grajenega javnega dobra z izdajo ugotovitvene odločbe, toda dokazovanja, da ima nepremičnina tak status, ni mogoče omejiti zgolj na predložitev ugotovitvene odločbe. Toženec je predložil potrdilo občine, da je cesta, v zvezi s katero tožnik uveljavlja varstvo pred motenjem posesti, javno dobro. S to javno listino je dokazal, da gre za javno dobro, na njem pa je v skladu s sodno prakso varstvo pred motenjem posesti izključeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079254
ZPP člen 254. OZ člen 131, 921.
prometna nesreča – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – vzročna zveza – sodni izvedenec – postavitev drugega izvedenca
Nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Preglednost vozišča (dnevna) in nočna zaznamba, posebej v zadnjih ogledalih, so v korelaciji, vendar tako hitre vožnje po regionalni cesti kljub ravni cesti in preglednosti toženec ni mogel pričakovati, v takšni oddaljenosti (vsaj 100 m) pa tudi ne vožnje po nasprotnem voznem pasu, iz česar sledi, da toženčeva alkoholiziranost oziroma domneva alkoholiziranosti ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
Tožnik (novinar) v spornem času pri toženi stranki dela ni opravljal kontinuirano in nepretrgoma, pač pa le občasno glede na potrebe tožene stranke. Tožnik ni imel polnega delovnega časa. Delo je opravljal le enkrat tedensko, pri čemer tudi priprava na oddaje ni zahtevala veliko časa, temveč le nekaj ur tedensko. Tožnik ni bil prisoten na delovnem mestu in ni sodeloval v siceršnjem delovnem procesu kot ostali redno zaposleni novinarji. Ker tako niso obstajali vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR (prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca), tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje delovnega razmerja pri toženi stranki, ni utemeljen.
ZZLPPO člen 6, 51. SPZ člen 27, 27/1, 27/2, 95, 96, 96/2. OZ člen 287, 288.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - uporabnina - ugotovitvena sodba - izbrisna sodba - deklaratorni značaj sodbe - lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - korist - plodovi - najemnina - nedobroverni posredni posestnik - dobroverni neposredni posestnik
Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico originarno na podlagi zakona ZZLPPO in ne šele na podlagi odločbe sodišča o ugotovitvi lastninske pravice. Zato ni odločilno, kdaj je postala sodna odločba, izdana v pravdi I P 182/2009, pravnomočna. Sodba v sporu med pravdnima strankama je bila ugotovitvena (glede ugotovitve, katera stranka je pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona) in izbrisna (zaradi izbrisa neveljavne vknjižbe v korist tožene stranke, na katero se pritožnica še vedno neutemeljeno sklicuje tudi v pritožbi). V zvezi z ugotovitvijo lastninske pravice je imela le deklaratorni značaj in ne konstitutivnega. Na podlagi zakona se pridobi lastninska pravica v trenutku, ko so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji.
Ni pomembno, ali je uporaba tuje stvari za nedobrovernega posestnika pomenila objektivno korist ali ne oziroma ali se je z njo in na kakšen način okoristil ali ne, ali pa bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Osnovni kriterij je korist, ki bi jo lahko imel od stvari, in ne zgolj korist, ki jo dejansko ima. Vrniti mora tudi plodove, ki jih ni obral – v obravnavanem primeru tudi najemnino, ki je toženka ni več zaračunavala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065369
OZ člen 468, 468/2, 480, 480/1. ZPP člen 154.
prodajna pogodba - pravice kupca - jamčevalni zahtevki - izguba pravic - škoda zaradi zaupanja - refleksna škoda - strošek izdelave izvedeniškega mnenja - pravdni stroški - delni umik tožbe
Strošek izdelave izvedeniškega mnenja je neposredno povezan z uveljavljanjem jamčevalnega zahtevka. Zato je zmotno pritožnikovo pravno naziranje, da gre za refleksno škodo, kot je opredeljena v tretjem odstavku 468. člena OZ. Ne gre namreč za škodo, ki bi zaradi napake stvari nastala na drugih tožničinih dobrinah, pač pa za škodo, ki je nastala zaradi uveljavljanja jamčevalnega zahtevka.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078462
ZPP člen 343. ZGD-1 člen 10b. ZGD-1H člen 12. ZNP člen 37.
ustavitev postopka – sprememba zakona - pravni interes za pritožbo - postopek za odvzem pooblastila oziroma upravičenja za vodenje poslov – zahteva za povrnitev stroškov – nepravdni postopek
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist in katere pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal.
ugotovitev služnostne pravice - prenehanje vznemirjanja - služnostna pot - prestavitev poti - izvrševanje služnosti - dobra vera - omejitev pravice - pritožbena novota
Glede na prestavitev služnostne poti v letu 1980 je brez teže pritožbena trditev, da so tožnikovi pravni predniki služnost izvrševali na skrivaj. Sicer pa se dobra vera po 9. členu SPZ domneva in je tožniku ni bilo treba dokazovati.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
Z indosiranjem menica postane abstrakten vrednostni papir, kar pomeni, da menični dolžnik zoper indosatarja ne more več uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja z meničnim upnikom (remitentom), razen zoper nedobrovernega pridobitelja menice, ki je v času pridobitve menice ravnal zavestno v škodo dolžnika.
neupravičena pridobitev - uporaba solastne stvari - nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem - korist od uporabe nepremičnine - uporabnina
Za utemeljenost zahtevka po 198. členu OZ ni pomembno, ali pomeni pridobitev stvari za obogatenega objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – civilna kazen – posredovanje podatkov o bruto honorarju izvajalcev – obračun DDV – stroški postopka - exceptio illegalis
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika 2006 zavrnilo sklicujoč se na exceptio illegalis. Pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti.
Neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, tj. posredovanje podatkov o bruto honorarjih posameznih izvajalcev del, sama po sebi ne utemeljuje izreka civilne kazni.
povrnitev škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - rana - koleno - stroški za preglede in zdravilišča
Določeno zdravljenje (pregled, zdravilišče) bi moralo biti medicinsko indicirano in za tožnika potrebno, ne zgolj koristno, da bi opravičevalo povrnitev stroškov zdravljenja in drugih potrebnih stroškov na podlagi 174. člena OZ.