Do odstopa od mandatne pogodbe je bil toženec upravičen skladno z določbo 783. člena OZ in 12. člena Zakona o odvetništvu, po katerem lahko odvetnik v vsakem času odpove pooblastilo.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - dogovorjeno plačilo - pogodbeno dogovorjena cena - pozitivni pogodbeni interes
Določba 648. člena OZ daje naročniku posla pri podjemni pogodbi pravico, da lahko od posla kadarkoli odstopi, vendar pri takem odstopu daje prejemniku naročila pravico do prejema plačila, s katerim je zavarovan njegov pozitivni pogodbeni interes, zasledovan s sklenitvijo podjemne pogodbe.
ugovorni razlog - insolventnost - neobrazložen ugovor
Dejstvo, da je bil v času podajanja ugovora dolžnik insolventen, ni dejstvo, ki bi vplivalo na dovolitev izvršbe, saj plačilo zapadle terjatve ne pomeni privilegiranja upnika nasproti drugim upnikom.
ugovor tretjega - verjetnost - verjetno izkazana pravica - obrazložen ugovor - trditvena in dokazna podlaga
Tretji je za obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe zatrjeval vsa pravno relevantna dejstva (obstoj zunajzakonske skupnosti, nakup nepremičnine v času trajanja te skupnosti, soprispevanje sredstev za nakup nepremičnine), ter predlagal zanje tudi dokaze (zaslišanje dolžnice, tretjega in zaslišanje priče), v celoti in natančno pa bo tretji moral podati trditve in dokazne predloge šele v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - procesna predpostavka - socialni spor
Z odločbo tožene stranke je bilo že pravnomočno odločeno o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem delu, zato je potrebno tožbo tožnika v tem delu zavreči.
Za vložitev tožbe obstaja procesna predpostavka, kakor je določeno v 63. členu ZDSS-1, ki določa, da je socialni spor dopusten zoper dokončni upravni akt ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in stranki vročen v zakonitem roku. V predmetni zadevi ta procesna predpostavka ni bila izpolnjena, tožba ni bila sklepčna, zato je potrebno tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval, da naj sodišče ugotovi, koliko mu je dolžna toženka iz naslova pravic iz invalidskega zavarovanja in koliko je on dolžan toženki, zavreči.
ZDR člen 42, 126. ZPP člen 205, 205/3, 207, 207/2, 208, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 19.
zavrženje tožbe - plača - obveznost plačila - plačilo za opravljeno delo - prekinitev postopka - izbris iz sodnega registra - procesna predpostavka
ZPP v 205. členu določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če pristojni organ pravnomočno prepove delovanje (3. točka 205. člena ZPP). Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka, pri čemer 2. odstavek 207. člena ZPP določa, da dokler traja prekinitev postopka sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. ZPP v 208. členu določa, da se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona, nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Ker sodišče navedenega ni storilo, je izpodbijani sklep o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za nadaljnje vodenje postopka, ker je tožena stranka prenehala obstajati, nezakonit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL0075597
URS člen 33.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pridobitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji - načelo pravnomočnosti - pravica do zasebne lastnine
Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, je kršitev pravice do zasebne lastnine.
V pravdnem postopku ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopkih denacionalizacije.
nepremoženjska škoda – soprispevek – varnostni pas – vzročna zveza – obseg poškodb
Ker trditve tožeče stranke o tem, da bi bil v primeru uporabe varnostnega pasu zaradi prevračanja vozila obseg škode večji oziroma enak obsegu škode, kot ga je utrpela tožnica, niso dokazane, in ker je dokazana vzročna zveza med neuporabo varnostnega pasu in poškodbami oziroma obsegom poškodb tožnice, je soprispevek tožnice k nastali škodi zaradi neuporabe varnostnega pasu 20 %.
OZ člen 251, 251/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55, 64.
pogodbena kazen - notifikacijska dolžnost - zamuda z izvedbo del - napačno obračunane količine - zavrnitev začasne situacije - spor o kvaliteti in količini del
Določba 64. člena PGU ne daje upravičenosti tožencu zavrniti celotnega zneska situacije zaradi napačno obračunanih količin, razen kadar bi šlo za izpodbijanje celotne količine. Tožnik je upravičen do plačila za dejansko opravljeno količino dela, tiste količine dela, ki je po pogodbi ni opravil, pa lahko toženec zavrne. Ne more pa zavrniti celotnega zneska situacije.
55. člen PGU sicer določa, da se lahko pogodbena kazen uveljavlja vse do konca končnega obračuna, kar pa še ne pomeni, da upniku, ki je sprejel izpolnitev, ne bi bilo treba nemudoma sporočiti dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
STVARNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075614
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZGO-1 člen 21, 21/1. ZPP člen 224.
motenje posesti - grajeno javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - javna cesta - potrdilo o statusu parcele
Nepremičnina pridobi status grajenega javnega dobra z izdajo ugotovitvene odločbe, toda dokazovanja, da ima nepremičnina tak status, ni mogoče omejiti zgolj na predložitev ugotovitvene odločbe. Toženec je predložil potrdilo občine, da je cesta, v zvezi s katero tožnik uveljavlja varstvo pred motenjem posesti, javno dobro. S to javno listino je dokazal, da gre za javno dobro, na njem pa je v skladu s sodno prakso varstvo pred motenjem posesti izključeno.
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 člen 11, 11/8, 28, 31, 39, 40, 40/1-a, 40/1-b,42.
izvršitev neposredno izvršljive odločbe z družinsko pravnega področja ene države članice v drugi državi članici - vrste neposredno izvršljivih odločb - oblike varstva v primeru protipravne ugrabitve otroka - učinek odločbe sodišča iz države izvora - postopek razglasitve izvršljivosti - potrdilo o neposredni izvršljivosti
Neposredno izvršljivi sta le dve vrsti odločb: kadar gre za pravico do stikov z otrokom po točki a) prvega odstavka 40. člena Uredbe in kadar gre za odločbo o vrnitvi otroka iz točke b) prvega odstavka 40. člena Uredbe. V vseh primerih, razen v zgoraj navedenih dveh, se sodna odločba lahko izvrši v drugi državi članici le tako, kot je določeno v 28. členu Uredbe, torej šele takrat, ko je na zahtevo katerekoli od zainteresiranih strank razglašena za izvršljivo v tej državi.
ZDR-1 člen 91, 91/1, 91/3. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 11. ZSDU-A člen 67, 67.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezna zaposlitev - član sveta delavcev
Za zasedbo delovnega mesta skladiščnik kot osnovnega delovnega mesta se po novi pogodbi zahteva IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, kar je ustrezna izobrazba, pri čemer pa pogodba tudi navaja dela, ki spadajo v nižjo strokovno izobrazbo in sicer I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe. Tako dela iz pogodbe niso ustrezna dela, zato nova pogodba o zaposlitvi ni ustrezna zaposlitev iz 5. odstavka 91. člena ZDR-1, ki določa, da je ustrezna zaposlitev zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, ki je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
Tožnik je bil izvoljen za člana sveta delavcev. S toženo stranko je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, pri čemer iz te pogodbe izhaja, da delodajalec in delavec soglašata, da se glede pravic delavca šteje, kot da delavec ni spremenil delodajalca in mu tako gredo vse pravice iz dela in na podlagi dela po načelu kontinuitete, torej je v konkretnem primeru potrebno upoštevati tudi določbe ZSDU-A, ki v 67.a členu določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve, do spremembe delodajalca, član sveta delavcev ohrani svoj status, če pri delodajalcu prevzemniku obstajajo pogoji za njegovo imenovanje v skladu z zakonom. Tako ima tožnik imuniteto na podlagi 67.a člena ZSDU-A.
ZZVZZ člen 23, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 130. ZUstS člen 44, 44/1, 45, 45/3.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Razveljavitev 1. odstavka 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ureja pravico do zdravljenja v tujini, je začela učinkovati od naslednjega dne po objavi odločbe Ustavnega sodišča, tj. od 22. 3. 2014. V konkretnem socialnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe tožene stranke o zavrnitvi tožnikove zahteve za priznanje pravice do zdravljenja v tujini in do povračila stroškov v zvezi s takšnim zdravljenjem, do tega dne ni bilo pravnomočno odločeno, zato se 1. odstavek 135. člena Pravil ne uporablja za konkretni socialni spor. Ker je tožena stranka za odločitev o utemeljenosti zahtevka za priznanje pravice, kot jo je uveljavljal tožnik, uporabila to določbo, sta izpodbijani odločbi tožene stranke nezakoniti.
plačilo razlike plača - plača - obveznost plačila - plačilo za delo - bistvena kršitev določb postopka - prekluzija
Sodišče prve stopnje je na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo sprejelo sklep, da se toženi stranki dodeli rok 15 dni za izjasnitev o navedbah v sprejeti pripravljalni vlogi in za podajo odgovora na vprašanje sodnice v zvezi z akti tožene stranke. Iz predloženega spisa pa tudi izhaja, da je tožena stranka posredovala prvo pripravljalno vlogo v roku, in v njej dejansko odgovorila na navedbe tožeče stranke in predlagala izvedbo dokazov. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi te predlagane dokaze. Tožena stranka je namreč spoštovala postavljeni rok, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje in odgovorila na navedbe tožeče stranke, ki je predložila svojo vlogo na naroku za glavno obravnavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0075598
SZ-1 člen 113. OZ člen 533, 533/2.
najemna pogodba – izpraznitev in izročitev nepremičnin – uporaba stanovanja – uporabnina – odpoved pravici
Najemnik mora po prenehanju najemnega razmerja izročiti lastniku stanovanje v stanju, v kakršnem ga je prevzel, upoštevajo pa se spremembe, nastale pri normalni uporabi stvari.
Dejstvo, da tožnik ni prevzel posesti nepremičnine v razumnem času po tistem, ko sta toženca v izvršilnem postopku ključ izročila izvršitelju, ne more iti v njuno škodo. To, da toženca elektrike nista plačevala v času, ko sta ključ izročila izvršitelju in nepremičnino že izpraznila, ni protipravno in ne more utemeljiti njune odškodninske odgovornosti. Toženca v času, ko je nastala škoda zaradi odklopa elektrike nista bila nedobroverna posestnika, še več, sploh nista bila posestnika nepremičnine.
V primeru, ko se želijo prvotnemu prvemu tožniku pridružiti kot tožeče stranke še etažni lastniki stavbe, ne gre za spremembo tožbe.
Če je upravnik pooblaščen za vložitev tožbe v imenu etažnih lastnikov, to pomeni, da tožbo vloži kot zastopnik etažnih lastnikov in torej kot tožeča stranka nastopajo ti, ne upravnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079254
ZPP člen 254. OZ člen 131, 921.
prometna nesreča – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – vzročna zveza – sodni izvedenec – postavitev drugega izvedenca
Nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Preglednost vozišča (dnevna) in nočna zaznamba, posebej v zadnjih ogledalih, so v korelaciji, vendar tako hitre vožnje po regionalni cesti kljub ravni cesti in preglednosti toženec ni mogel pričakovati, v takšni oddaljenosti (vsaj 100 m) pa tudi ne vožnje po nasprotnem voznem pasu, iz česar sledi, da toženčeva alkoholiziranost oziroma domneva alkoholiziranosti ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
Tožnik, kljub pozivu sodišča na popravo tožbe, v danem roku ni predložil popravljene in dopolnjene tožbe. Zato je potrebno tožbo zavreči (108/5. čl. ZPP).
V delovnih sporih je dokazno breme o tem, da je delodajalec pravilno vodil evidenco dela delavcev ter za njih pravilno obračunaval in nakazoval prejemke iz delovnega razmerja, na strani delodajalca.
Tožena stranka je priznala, da je tožnik v spornem obdobju opravil določeno število nadur, vendar ni uspela dokazati, da je tožniku te nadure tudi izplačala. V tem sporu je dokazala zgolj to, da je tožniku izplačevala le osnovno plačo. Če tožena stranka trdi, da mu je nekaj plačevala tudi na roko v gotovini, bi morala dokazati, da je takšno izplačilo izvajala po predpisanem navodilu za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico na način, ko upravičenec do gotovine potrdi njen prejem na blagajniškem izdatku. Tožena stranka takšnega načina denarnega poslovanja v tožnikovem primeru skladno z dokaznim bremenom v tem sporu ni dokazala. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo nadur utemeljen.
Z indosiranjem menica postane abstrakten vrednostni papir, kar pomeni, da menični dolžnik zoper indosatarja ne more več uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja z meničnim upnikom (remitentom), razen zoper nedobrovernega pridobitelja menice, ki je v času pridobitve menice ravnal zavestno v škodo dolžnika.