ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZBPP člen 13, 13/2.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila - pritožba standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje sodna praksa razlaga s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve.
Ker bi bila s plačilom sodne takse za pritožbo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik sam oziroma njegovi družinski člani, je utemeljena delna oprostitev sodne takse (v višini polovice sodne takse za pritožbo).
zamudna sodba - plača - plačilo za opravljeno delo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - predhodno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Delavec lahko uspešno uveljavlja pravice iz delovnega razmerja le v primeru, da je predhodno (ali sočasno) ugotovljeno, da med njim in delodajalcem obstaja veljavno sklenjena pogodba o zaposlitvi. V primerih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi lahko na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR to stori le s tožbenim zahtevkom na ugotovitev, da mu je predhodna pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala veljati (v primeru odpovedi bila nezakonito odpovedana). Tožnik takšnega zahtevka ni postavil, zato za čas po dejanskem prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne more uspešno iztožiti neizplačanih plač, saj je upravičenost za njih pogojena z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja.
Tožnik je v skladu s četrto alinejo 111. člena ZDR-1 podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker mu tožena stranka dvakrat zaporedoma oz. v obdobju 6 mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Ker je tožnik zakonito podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca, je upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (ZDR-1 člen 111/3).
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3.
predhodna odredba – postopek zavarovanja – stečajni postopek – ustavitev postopka zavarovanja – zastavna pravica – pogojna pridobitev ločitvene pravice
V postopku zavarovanja s predhodno odredbo lahko upnik dobi le pogojno zastavno pravico, saj se s predhodno odredbo lahko opravijo le tista dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, to zavarovanje pa lahko traja največ do trenutka, ko bi bili izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ta argumentacija je potrditev svoje pravilnosti dobila z novelo ZFPPIPP-F (nova 4. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP), v skladu s katero se postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in se zaradi tega razveljavilo vsa dejanja opravljena v tem postopku.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - policist - usposabljanje - krivdna odgovornost - kriminalist - vaje
Tožeča stranka (policistka) ni opravila osnovnega usposabljanja kriminalistov ali kriminalističnega tečaja, zato ni izpolnjevala osnovnih pogojev za nadaljevalno usposabljanje kriminalistov, kar pomeni, da se tega usposabljanja ne bi smela udeležiti. S tem, ko je tožena stranka tožnico vključila v nadaljevalno usposabljanje, je ravnala protipravno. Prav tako marker ni ravnal v skladu s prejetimi navodili in je s svojimi ravnanji pretiraval. Zato tožena stranka krivdno odgovarja tožnici za škodo, ki jo je tožnica utrpela na službenem usposabljanju ob izvajanju vaje prijetje storilca kaznivega dejanja (markerja).
Ker v listinski medicinski dokumentaciji, ki jo je slovenskemu nosilcu zavarovanja v skladu s Sporazumom o socialnem zavarovanju med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo, predložil nosilec zavarovanja BiH, ni dovolj objektivizirane podlage za oceno invalidnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
Ker je bilo ugotovljeno, da je v obravnavanem primeru tožena stranka takoj ugovarjala sprejemu ponudbe z dopolnitvami oziroma spremembami, ki jih je na toženkino ponudbo dopisal in prečrtal tožnik, je pravno pravilna ugotovitev o tem, da poravnava zaradi nedoseženega soglasja volj med strankama ni bila sklenjena.
Zavarovalnica, ki plača oškodovancu za nematerialno škodo, lahko v primeru odpadle pravne podlage, zahteva vrnitev preveč plačanega zneska, če ta ni bil pošten.
postopek izbire kandidata - zavrženje tožbe - tožba v korist tretjega - actio popularis - pravica do sodnega varstva
Zaradi pomanjkanja procesne legitimacije je nedopustna tožba, ki jo vloži oseba, ki s tožbo ne zahteva varstva svojih pravic ampak varstvo pravic tretje osebe. Procesna legitimacija je procesna predpostavka in če ta ni izpolnjena, sodišče tožbo zavrže.
Tožnik je vložil tožbo, s katero je zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja druge osebe, zakonitost zaposlitve druge osebe na razpisu v spornem letu in zakonitost zasedbe delovnega mesta druge osebe. Ker ne obstaja pravica zahtevati varstva tujih pravic, temveč zgolj svojih pravic, je treba tožnikovo tožbo zaradi pomanjkanja procesne legitimacije zavreči.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - viličar - soprispevek
Tožnik (skladiščnik) se je poškodoval pri opravljanju dela pri toženi stranki, ko je viličaristu pomagal s podlaganjem lesene gredi. Pri tem je cev zdrsnila z vilice viličarja, padla na konec lesene gredi in tožnika udarila v brado. Že viličar kot delovni stroj predstavlja nevarno stvar. Kot nevarno dejavnost je dopustno opredeliti tudi nevaren način transporta z viličarjem. V konkretnem primeru je tožnik v nevarnem delovnem območju viličarja pomagal viličaristu s podlaganjem cevi za lažje nakladanje. Tak postopek predstavlja nevaren postopek. Že zadrževanje v delovnem območju viličarja predstavlja povečano nevarnost poškodovanja. Zato je tožena stranka objektivno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel v delovni nesreči. Tožnik je 50 % soodgovoren za nastalo škodo, ker je bil za delo ustrezno usposobljen, pri nudenju pomoči viličaristu ob nalaganju bremena pa ni upošteval veljavnih varnostnih predpisov.
invalidnost III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - invalidnost I. kategorije - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - vzrok invalidnosti - bolezen
Pri tožniku ni podana popolna nezmožnost za vsako organizirano pridobitno delo, zato njegov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, ni utemeljen.
Pri presojanju pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov je načeloma mogoče upoštevati le medicinske izvide, ki so obstajali v času do izdaje izpodbijanega drugostopenjskega upravnega akta. Vsi novejši medicinski izvidi so lahko predmet novega predsodnega upravnega postopka.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 20/1, 36, 36/2, 38, 38/10.
starostna pokojnina - pridobitev pravice - zakonski pogoji - sporazum s Srbijo - tuj nosilec zavarovanja - mednarodni sporazum - dopolnjena pokojninska doba - vojaški zavarovanec
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju v 1. odstavku 20. člena določa, da se v primeru, ko je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po pravnih predpisih obeh pogodbenic, se pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovnem priznanju pravice do dajatev zavarovalni dobi seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upoštevajo zavarovalne dobe, določajo pravni predpisi pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil te zavarovalne dobe, če ni s tem sporazumom drugače določeno. Ključno vprašanje za rešitev tega socialnega spora, predmet katerega je presoja, ali tožnik (vojaški zavarovanec) izpolnjuje pogoje za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine, je, ali ima tožnik v Republiki Srbiji priznano zavarovalno dobo in v kakšnem obsegu.
Sporazum vojaških zavarovancev pri pridobitvi pravic ne izključuje oz. v 2. odst. 36. člena celo izrecno določa, da so zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev od 1. 1. 1973 do 7. 10. 1991, breme pogodbenice, katere državljan je bila oseba na dan uveljavitve tega sporazuma. Če ima oseba državljanstvo obeh pogodbenic, so zavarovalne dobe breme pogodbenice, v kateri ima oseba stalno prebivališče na dan uveljavitve tega sporazuma. Sporazum je stopil v veljavo dne 1. 11. 2010, tega dne pa je imel tožnik, ki je tudi slovenski državljan, stalno prebivališče v R Sloveniji. Navedeno bi, upoštevajoč zgolj 36. čl. Sporazuma, pomenilo, da gre zavarovalna doba, ki jo je tožnik kot vojaška oseba dosegel do 7. 10. 1991 po pravnih predpisih SFRJ, v breme Republike Slovenije. Ker pa je tožniku srbski nosilec zavarovanja prvi priznal pokojnino, upoštevajoč zavarovalno dobo, ki jo je tožnik dopolnil po pravnih predpisih SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev, le ta ostane obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, torej srbskega nosilca zavarovanja (10. odstavek 38. člena Sporazuma). Upoštevajoč navedeno pravno podlago se šteje, da je zavarovalna doba, ki jo je tožnik kot vojaški zavarovanec dosegel do 7. 10. 1991 po pravnih predpisih SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev, srbska zavarovalna doba oz. doba, dopolnjena v Republiki Srbiji. Ker pa je bil tožnik pri tujem nosilcu zavarovanja zavarovan tudi po 7. 10. 1991, natančneje do 31. 12. 1992, bo morala tožena stranka skladno z določbami Sporazuma od pristojnega nosilca zavarovanja Republike Srbije pridobiti potrdilo, iz katerega bo razvidna (celotna) zavarovalna doba tožnika, dopolnjena po predpisih Republike Srbije. Po prejemu takšnega potrdila, bo o tožnikovi pravici do sorazmernega dela starostne pokojnine ponovno odločila, upoštevajoč 20. čl. Sporazuma.
Tožena stranka tožniku ni omogočila dela na delovnem mestu po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in ga v spornem obdobju ni pozvala na delo, niti mu ni izdala pisnega sklepa o čakanju na delo. Ker tožniku delo ni bilo zagotovljeno, v vsakem času pa se je bil pripravljen odzvati pozivu na delo, je upravičen do nadomestila plače za čas trajanja delovnega razmerja.
varstveni dodatek - začasna odredba - denarna socialna pomoč - socialni spor - način izplačila
Izdaja začasnih odredb v socialnih sporih je urejena v 70. členu ZDSS-1. Določeno je, da med postopkom lahko sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti: odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.
Tožnici sta vložili tožbo, s katero uveljavljata, da se jima varstveni dodatek oziroma denarna socialna pomoč, kot jima je bila že priznana z odločbama izplača namesto na njun TRR, neposredno po poštni nakaznici Pošte Slovenije. Istočasno z vložitvijo tožbe sta podali tudi predlog za izdajo začasne odredbe z enako vsebino. Tožnici ne izpodbijata odločb Centra za socialno delo. Tudi sami ugotavljata, da sta obe odločbi postali pravnomočni. Ker gre za pravnomočni upravni akt, ki ni izpodbijan pred sodiščem, v tem primeru torej z izdajo začasne odredbe ni mogoče odložiti izvršitev upravnega akta. Prav tako ne gre za stanje po 2. alinei prvega odstavka 70. člena ZDSS-1, saj je bila denarna dajatev tožnicama priznana s pravnomočnima odločbama. V primeru, da ne pride do izplačila, imata stranki možnost, da z izvršbo zahtevata izplačilo priznanih zneskov po že citiranih odločbah CSD. Zato ZDSS-1 v prvem odstavku 70. člena ne daje pravne podlage, da bi se z začasno odredbo toženi stranki naložilo, na kakšen način bo tožnicama izplačala priznana denarna sredstva (varstveni dodatek in denarna socialna pomoč), torej ali na TRR ali preko poštne nakaznice. Zato predlog za izdajo začasne odredbe tožnic ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - nadlegovanje
Nadrejeni delavec je začel vpiti na tožnico, ker je izdelala večje število parabol kot ji je bilo naročeno. Do preseganja števila izdelanih parabol je prišlo zato, ker je tožnica kljub temu, da je vedela, koliko dobrih kosov teh parabol mora narediti, to število presegla, ker se je bala, da bi jo videl kateri od šefov, kako stoji brez dela. Spornega dogodka ni mogoče opredeliti niti kot nadlegovanje (člen 6.a/1 ZDR) niti kot trpinčenje (člen 6.a/4 ZDR). Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Da se lahko določeno neželeno vedenje (takšno je bilo prav gotovo tudi vedenje nadrejenega) opredeli kot nadlegovanje, mora biti to vedenje povezano z osebno okoliščino delavca in z učinkom ali namenom prizadejati njegovo dostojanstvo oziroma mora namen tega vedenja ustvariti zastraševalno sovražno ponižujoče sramotilno ali žaljivo okolje. Sporno ravnanje tožničinega nadrejenega ni bilo namenjeno prizadeti dostojanstvo tožnice oziroma ustvariti neustrezno delovno okolje, prav tako pa ne izpolnjuje vseh pogojev, da bi ga lahko opredelili kot trpinčenje. Bistvo trpinčenja je v ponavljajočem se ali sistematičnem, graje vrednem oziroma očitno negativnem in žaljivem ravnanju ali vedenju, usmerjenem proti posameznemu delavcu na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Enkraten izbruh tožničinega nadrejenega, usmerjen proti tožnici zaradi prevelikega števila izdelanih parabol, zato ni predstavljal trpinčenja, kot ga opredeljuje 6.a/4 člen ZDR.
priznanje dejstev – izvedba naroka – spor manjše vrednosti
V tej situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na vlogo tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe tožeče stranke v vlogi z dne 26. 4. 2012 za resnične in da dejansko stanje ni (več) sporno.
kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka - osebnostne pravice - smrt oškodovanca
Gre namreč za osebnostne pravice posameznika, ki pa po njegovi smrti ne morejo biti prizadete, ker več ni naravnega nosilca osebnostnih pravic, saj te praviloma prenehajo s smrtjo. Obravnavano kaznivo dejanje namreč ne sodi v sklop tistih kaznivih dejanj za katera KZ-1 opredeljuje, da pravno varstvo določenih osebnostnih pravic traja tudi po smrti, kar sicer velja za kazniva dejanja, ki jih sodišče prve stopnje navaja v točki 9 napadene sodbe. Pri obravnavanem kaznivem dejanju gre namreč za zaščito razpoznavnosti otrok in sicer, da ne bi bili ob tem izpostavljeni dodatnim travmam zaradi objave o postopkih v katerih se nahajajo, kar bi negativno vplivalo na njihov razvoj, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadeni sodbi.
ZUJF člen 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na določbi 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
Pri odmeri pokojnine tožniku, ki je bil uživalec pokojnine po predpisih, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1, in ki se je nato ponovno vključil v zavarovanje, je treba uporabiti 417. člen ZPIZ-1, ki govori o ponovni odmeri oz. odstotnem povečanju pokojnin uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih.
Ob pravilni uporabi 417. člena ZPIZ-1 je po prenehanju zavarovanja mogoče tožniku kot uživalcu polovične predčasne pokojnine priznati pokojnino v zakoniti višini le ob odstotnem povečanju že priznane pokojninske dajatve, uveljavljane po prejšnjih predpisih.
sodna taksa - oprostitev plačila - spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Tožnica v tem individualnem delovnem sporu vtožuje ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, priznanje pravic iz delovnega razmerja, plačilo odpravnine, denarno povračilo in plačilo odškodnine zaradi neizkoriščenega dopusta. Gre torej za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, ki zajema vse zahtevke, razen zahtevka za plačilo odškodnine za neizkoriščen dopust. Zato je tožnica taksni zavezanec le za plačilo takse za odškodnino.