Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 1, 2, 2/2, 5, 5/1, 5/3, 5/5, 11, 11/3, 11/6. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 1. ZSPJS člen 16, 16/1, 16/3, 49.a.
napredovanje v višji plačni razred - policist - javni uslužbenci - uvedba novega plačnega sistema - prevedba - plačilo razlike plače
Tožnik je ob prevedbi plač v novem plačnem razredu v letu 2008 že dosegel najvišji plačni razred v nazivu policist vodja izmene I in takrat ni mogel biti uvrščen v višji plačni razred. Dejansko je pridobil možnost napredovanja skladno z določbo 2. odstavka 16. člena ZSPJS šele po spremembi Akta o sistemizaciji z dne 13. 11. 2008. Zato je za presojo sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 3. odstavka 11. člena Uredbe, po kateri javni uslužbenci, ki so pridobili pravico do napredovanja na podlagi določb ZSPJS, in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred prevedbo plač, to je pred 1. 8. 2008, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe.
Ker je tožnica pritožbo zoper sodbo vložila po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, je potrebno njeno pritožbo kot prepozno zavreči.
Ker se tožničina vloga „žalba“ posredovana sodišču v tujem jeziku, šteje za nerazumljivo in ne za nepopolno, bi moralo sodišče prve stopnje z njo ravnati skladno z 2. odstavkom 104. člena ZPP kot z nerazumljivo vlogo in jo vrniti tožnici, da jo v določenem roku vrne v dveh izvodih prevedeno v slovenski jezik ter jo hkrati opozoriti na pravne posledice, v kolikor ne bo postopala skladno s sklepom. Ker tega ni storilo je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP.
Ker je bilo ugotovljeno, da je v obravnavanem primeru tožena stranka takoj ugovarjala sprejemu ponudbe z dopolnitvami oziroma spremembami, ki jih je na toženkino ponudbo dopisal in prečrtal tožnik, je pravno pravilna ugotovitev o tem, da poravnava zaradi nedoseženega soglasja volj med strankama ni bila sklenjena.
Zavarovalnica, ki plača oškodovancu za nematerialno škodo, lahko v primeru odpadle pravne podlage, zahteva vrnitev preveč plačanega zneska, če ta ni bil pošten.
začasna nezmožnost za delo - pravdni stroški - načelo uspeha
Tožnica s svojim zahtevkom ni v celoti uspela. Potem, ko je bilo podano izvedensko mnenje iz katerega izhaja ugotovitev sodnega izvedenca, da tožnica ni bila zmožna za opravljanje dela v polnem delovnem času v določenem obdobju, tožnica ni postavila datuma, do kdaj naj bi ta začasna nezmožnost za delo trajala, zato je bilo potrebno šteti, da tožnica uveljavlja začasno nezmožnost za delo vse do naroka za glavno obravnavo. Ker pa je bilo bistvo spora v presoji izpodbijanih odločb tožene stranke in ker je tožnica tudi delno uspela glede ugotovitve začasne nezmožnosti za delo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za delni uspeh, torej za uspeh v višini 50 %.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranke je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je s svojim vozilo zapeljal na varno območje delodajalca, izključno namenjeno nočnemu parkiranju avtobusov. Po izstopu iz svojega vozila je odšel do parkiranega mestnega avtobusa, kjer je iz rezervoarja natočil 10 litrov goriva z namenom, da si ga protipravno prilasti. Očitano ravnanje lahko predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisno opozorilo pred odpovedjo - dokazovanje - trditveno breme - pravno varstvo - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Zoper pisno opozorilo iz 1. odstavka 83. člena ZDR delavec nima samostojnega pravnega varstva, temveč se utemeljenost očitkov iz pisnega opozorila lahko presoja v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kolikor je ta kasneje tudi dejansko podana. Vendar do vsebinskega preverjanja utemeljenosti očitkov iz predhodnega opozorila pride le v primeru, če delavec v tožbi, s katero izpodbija redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ugovarja tudi očitkom iz opozorila. V kolikor pa delavec v delovnem sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov ne ugovarja utemeljenosti predhodnega pisnega opozorila (kot se je zgodilo tudi v konkretnem primeru), se v sporu ugotavlja le zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. S predhodnim pisnim opozorilom pa se sodišče v takšnem primeru ukvarja le v okviru presoje, ali je bil sploh izpolnjen ta pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik (redar) se je v postopek, ki ga je vodil drugi redar, vmešal le toliko, da je kršitelju, ki se je večkrat skliceval na to, da pozna vodjo mestnega redarstva, rekel, da mu to ne bo pomagalo. Redar, ki varuje postopek, se ne sme vmešavati v postopek, ki ga vodi drugi redar, temveč ga samo opazuje. Vendar pa ob ugotovitvi, da ni šlo za izjavo, ki bi bila žaljiva, da ta pripomba ni imela posledic za uspešnost in učinkovitost postopka ter, da tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bila pritožba storilca prekrška utemeljena, ravnanje tožnika ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Ker je o pritožbi tožnika zoper sklep prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče že odločilo, pritožba zoper sklep ni dopustna. Prav tako ni dopustna pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča, ker se lahko pritožba vloži samo zoper sklep, izdan na prvi stopnji, kot je to določeno v prvem odstavku 333. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.
Ker popolna nezmožnost za delo pri tožniku ni podana, tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
zamudna sodba - plača - plačilo za opravljeno delo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - predhodno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Delavec lahko uspešno uveljavlja pravice iz delovnega razmerja le v primeru, da je predhodno (ali sočasno) ugotovljeno, da med njim in delodajalcem obstaja veljavno sklenjena pogodba o zaposlitvi. V primerih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi lahko na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR to stori le s tožbenim zahtevkom na ugotovitev, da mu je predhodna pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala veljati (v primeru odpovedi bila nezakonito odpovedana). Tožnik takšnega zahtevka ni postavil, zato za čas po dejanskem prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne more uspešno iztožiti neizplačanih plač, saj je upravičenost za njih pogojena z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja.
spor majhne vrednosti – dopolnitev tožbe – neprerekana dejstva – narok – vročitev vloge – vročilnica – zanikanje prejema
Tožena stranka na poziv sodišča ni odgovorila, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani sodbi dejstva, ki jih je podala tožeča stranka v dopolnitvi tožbe, štelo za dokazana. Zato dejansko stanje ni bilo sporno.
varstveni dodatek - začasna odredba - denarna socialna pomoč - socialni spor - način izplačila
Izdaja začasnih odredb v socialnih sporih je urejena v 70. členu ZDSS-1. Določeno je, da med postopkom lahko sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti: odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.
Tožnici sta vložili tožbo, s katero uveljavljata, da se jima varstveni dodatek oziroma denarna socialna pomoč, kot jima je bila že priznana z odločbama izplača namesto na njun TRR, neposredno po poštni nakaznici Pošte Slovenije. Istočasno z vložitvijo tožbe sta podali tudi predlog za izdajo začasne odredbe z enako vsebino. Tožnici ne izpodbijata odločb Centra za socialno delo. Tudi sami ugotavljata, da sta obe odločbi postali pravnomočni. Ker gre za pravnomočni upravni akt, ki ni izpodbijan pred sodiščem, v tem primeru torej z izdajo začasne odredbe ni mogoče odložiti izvršitev upravnega akta. Prav tako ne gre za stanje po 2. alinei prvega odstavka 70. člena ZDSS-1, saj je bila denarna dajatev tožnicama priznana s pravnomočnima odločbama. V primeru, da ne pride do izplačila, imata stranki možnost, da z izvršbo zahtevata izplačilo priznanih zneskov po že citiranih odločbah CSD. Zato ZDSS-1 v prvem odstavku 70. člena ne daje pravne podlage, da bi se z začasno odredbo toženi stranki naložilo, na kakšen način bo tožnicama izplačala priznana denarna sredstva (varstveni dodatek in denarna socialna pomoč), torej ali na TRR ali preko poštne nakaznice. Zato predlog za izdajo začasne odredbe tožnic ni utemeljen.
stroški – neobrazložen sklep o stroških – obrazložitev v novem sklepu
Iz vsebine izpodbijanega sklepa je mogoče razbrati, da je prvostopno sodišče poskušalo odpraviti napako, ki jo je storilo v predhodno obravnavanem stroškovnem sklepu, vendar takšne procesne napake prvostopno sodišče očitno ne more samo odpraviti z izdajo novega sklepa.
Tožnikov zahtevek za plačilo razlik v plači je "čista" denarna terjatev, ki jo lahko v skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR neposredno uveljavlja pred delovnim sodiščem, ne glede na to, ali je pred tem zahteval odpravo kršitve pri delodajalcu. Delavec pri uveljavljanju denarnih zahtevkov ni omejen s predhodnim postopkom pri delodajalcu kot procesno predpostavko za sodno varstvo, utemeljenost zahtevkov je vezana le na zastaralni rok (206. člen ZDR).
Četudi je bila zaradi izplačevanja dodatka za stalnost na podlagi odločitve tožene stranke tožnikova plača višja, ni mogoče šteti, da je bil s tem pravilno obračunan in izplačan tudi dodatek za delovno dobo. Obeh vrst dodatkov se ne more seštevati in upoštevati dobljene vsote kot dodatka za delovno dobo. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo dodatka za delovno dobo v višini, obračunani glede na dopolnjeno delovno dobo, utemeljen. Ker pa je tožena stranka s plačilom dodatka v zamudi, je poleg glavnice (dodatka za delovno dobo) dolžna plačati tožniku tudi zakonske zamudne obresti.
Tožena stranka je dodatek za stalnost izplačala tožniku po svoji prosti volji in ob poznavanju prepisov, brez kakršnihkoli zahtev tožnika. Tožena stranka si ni pridržala pravice, da bi lahko od tožnika zahtevala vrnitev izplačanih zneskov, niti ni plačala nekaj, da bi se izognila sili. Takšnega pridržka tožena stranka ni niti navajala niti dokazovala, zaradi česar zneska, ki ga je plačala tožniku, ne more terjati nazaj. Zato v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke iz naslova vrnitve plačanega dodatka, ne obstoji.
zavrženje revizije - revizija - izredna pravna sredstva - pooblaščenec
Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po že citiranem 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena in jo je potrebno zavreči na podlagi prvega odstavka 91. člena in prvega odstavka 374. člena ZPP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pravdni stranki sta pogodbo o zaposlitvi za določen čas dejansko sklenili zaradi začasnega povečanja obsega dela (potreba po delu varnostnika čuvaja se je pri toženi stranki pojavila zaradi sklenitve pogodbe za varovanje ljudi in premoženja ter prevoza in varovanje gotovine ter drugih vrednostih pošiljk s poslovnimi partnerji), kar je v skladu z 52. členom ZDR. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je med strankama obstajalo delovno razmerje za nedoločen čas, ni utemeljen.
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 5, 5/1, 139, 139/2, 140, 140/1, 140/2, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4. ZPPreb člen 14a, 14a/1, 14a/1-1.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje - pojem prebivališča - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - pomen obvestila sodišču o opravljeni vročitvi - pravica do izjave v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Sodišče je prehitro odločalo o dolžnikovem ugovoru, še preden je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavljeno z učinkom pravnomočnosti.
Zakonodajalec uporablja pojem stanovanja, ki je različen od pojma prijavljenega (formalnega) prebivališča.
Sicer je postopek po drugem odstavku 42. člena ZIZ skopo urejen, a tudi v njem mora biti zagotovljena možnost, da lahko učinkovito sodeluje nasprotna stranka in odgovori na navedbe predlagatelja.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve - razdor kreditne pogodbe - potrošniški kredit
Drugi dolžnik ni zgolj hipotekarni dolžnik, pač pa tudi soplačnik in sozavezanec. Če pa ima takšen status, pa pravilno opozarja na to, da tudi zanj veljajo določbe ZPotK, ki v 15. členu določajo razdor kreditne pogodbe in pogoje za razdor.
ZPP člen 243, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalid II. kategorije - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izvedensko mnenje - izvedba dokaza - izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zavrnitev dokaznega predloga
Ob podanih ocenah obeh izvedenskih mnenj iz predsodnega upravnega postopka, da pri tožnici še ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, ki imata značaj javne listine, sodišče prve stopnje samo, le na podlagi medicinskih izvodov, ni moglo zaključiti, da je pri tožnici prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da pri njej ni več preostale delovne zmožnosti za organizirano pridobitno delo. Ob morebitnem dvomu v pravilnost mnenj obeh invalidskih komisij bi namreč moralo izvesti dokaz z izvedencem medicinske stroke. Ker ni postopalo po 243. členu ZPP, ki izrecno določa, da sodišče v primeru, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga, izvede dokaz s sodnim izvedencem, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP.
invalidnost - I. kategorije - invalidnost III. kategorije - datum spremembe nastanka invalidnosti
Pri tožnici ni podana I. kategorija invalidnosti. Njena delovna zmožnost za njen poklic je zmanjšana za manj kot 50 %. Tožnica je zmožna za delo s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami. Zato je tožničin tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, utemeljen.
Glede datuma spremembe nastanka invalidnosti je potrebno upoštevati prvi dan po pravnomočnosti odločbe tožene stranke, s katero je bilo predhodno pravnomočno ugotovljeno stanje invalidnosti pri tožnici. Vendar od tega dne dalje tožnici ne gredo tudi nove pravice. ZPIZ-1 v 2. odstavku 163. člena namreč določa, da v primeru, če nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.