redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožeča stranka (čistilka) bi ob spornih sobotah, na podlagi odločb ZZZS, morala delati pri toženi stranki od ponedeljka do sobote po 4 ure na dan, kot je bilo določeno v njenem urniku dela, saj z navedenima odločbama ni bilo odločeno, da je sposobna delati le v delovnem času 20 ur tedensko. Ker tožeča stranka kljub navodilom in pisnemu opozorilu tožene stranke ponovno ni prišla na delo ob sobotah, je z neupravičeno odsotnostjo z dela ob navedenih sobotah motila delovni proces tožene stranke in s tem kršila določbo 31., 32. in 35. člena ZDR. Zato ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
Pri tožniku je prišlo do izgube delazmožnosti za opravljanje pridobitnega dela. Zato je njegov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, utemeljen.
zavrženje revizije - revizija - izredna pravna sredstva - pooblaščenec
Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po že citiranem 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena in jo je potrebno zavreči na podlagi prvega odstavka 91. člena in prvega odstavka 374. člena ZPP.
ZUJF člen 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na določbi 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
Tožena stranka tožniku ni omogočila dela na delovnem mestu po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in ga v spornem obdobju ni pozvala na delo, niti mu ni izdala pisnega sklepa o čakanju na delo. Ker tožniku delo ni bilo zagotovljeno, v vsakem času pa se je bil pripravljen odzvati pozivu na delo, je upravičen do nadomestila plače za čas trajanja delovnega razmerja.
Toženka ni plačala sodne takse v 15 dneh od prejema naloga za plačilo sodne takse, prav tako niso izpolnjeni pogoji za odločanje o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse, na pravne posledice neplačila pa je bila toženka opozorjena. Zato se na podlagi 3. odst. 105.a ZPP člena šteje, da je pritožba toženke umaknjena.
trditveno in dokazno breme - dokazni standard – znižanje dokaznega standarda - verjetnost - prepričanje - skupno premoženje - obogatitev - prevalitev dokaznega bremena
Večinsko stališče teorije je, da je treba za meritorno odločanje trditve o pravno relevantnih dejstvih dokazati tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. Zaradi narave oziroma specifičnosti relevantnega dejstva pa je ta dokazni standard praktično nedosegljiv, kar ima v sodni praksi v posameznih primerih za posledico znižanje dokaznega standarda tako, da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju, ne pa na podlagi prepričanja. Nižji dokazni standard se sprejme v tistih položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena.
ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217. OZ člen 191, 193, 312, 312/2.
pogoji za pobot – pobotna izjava – neupravičena pridobitev – domneva dobre vere – zakonske zamudne obresti – dvojni obračun obresti – upoštevanje potrjene prisilne poravnave
Pobot nastane, ko se stečejo pogoji zanj (2. odstavek 312. člena OZ). Določba postavlja fikcijo, da so se tega dne (na dan zapadlosti poznejše obveznosti) izpolnile medsebojne obveznosti (kar pomeni, da te prenehajo do višine nižje). Zaključek sodišča prve stopnje, da zakonske zamudne obresti tečejo do dneva, ko je bila dana pobotna izjava, je tako napačen. Za njihov pravilen izračun je bilo potrebno ugotoviti, kdaj je zapadla v plačilo poznejša obveznost.
Sodišče prve stopnje bi moralo skladno z 217. členom ZFPPIPP upoštevati potrjeno prisilno poravnavo. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti je dajatveni. Res je, da sodna praksa včasih dopušča oblikovanje zahtevka v motenjskih pravdah tako, da se najprej ugotovi - opiše posamezna motilna dejanja, nato pa sledi restitucijski in prepovedni zahtevek. To je dopustno takrat, ko se z ugotovitvijo načina motenja posesti določno opredeli dajatveni tožbeni zahtevek.
Kontradiktornost je v izvršilnem postopku praviloma vzpostavljena šele po izdaji sklepa o izvršbi, to je v postopku z ugovorom. Kršitev določb postopka ni podana, če toženec pred izdajo sklepa o izvršbi ni bil zaslišan.
zavarovanje denarne terjatve – predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – verjetnost obstoja obveznosti – nevarnost – pravilo o domnevani nevarnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi – pavšalen ugovor – listina, ki izkazuje verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
Namen določbe 257. člena ZIZ je omejiti možnost zlorabe inštituta ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine zaradi zavlačevanja izvršilnega postopka z vlaganjem t. i. pavšalnih ugovorov. Pavšalen ugovor je torej ugovor, v katerem dolžnik zanika obligacijsko razmerje z upnikom. Ker pa je mogoč položaj, ko med upnikom in dolžnikom dejansko ni obligacijskega razmerja, mora upnik za pridobitev predhodne odredbe z listino (npr. pogodba ali naročilnica ali dobavnica, ki jo je podpisal dolžnik) izkazati verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - strokovna napaka – kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - izguba vida
Tudi v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvena ustanova odgovarja le takrat, če se tveganje, ki bi moralo biti zajeto v pojasnilu, tudi dejansko uresniči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072041
OZ člen 40.
nedopusten nagib – ničnost darilne pogodbe - razpolagalna nesposobnost – pravnoposlovno razpolaganje - nemoralnost - prenos lastninske pravice - določljiva cena
Razlaga sodišča, da ni moč govoriti o nedopustnem nagibu pri drugem tožencu za sklenitev darilne pogodbe, ker odsvojitev v tej pravdi spornih nepremičnin s to darilno pogodbo še ne pomeni onemogočanja izpolnitve obveznosti iz dednega dogovora s strani drugega toženca do tožnice, je v diametralnem nasprotju s splošno priznanim načelom stvarnega prava, da ne more nihče prenesti več pravic kot jih ima sam.
zavarovanje denarne terjatve – predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – verjetnost obstoja obveznosti – nevarnost – pravilo o domnevani nevarnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi – pavšalen ugovor – listina, ki izkazuje verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je odločba, vendar ne enake kvalitete kot neizvršljiva sodba, saj je izdan na podlagi enostranskih trditev, ne pa na podlagi kontradiktornega postopka. V takšnih primerih je treba obstoj pogojev za izdajo predhodne odredbe, s katero se prisilno posega v pravno zavarovani položaj dolžnika z določitvijo pravice upnika na tem premoženju oziroma sredstvih, ki učinkuje proti tretjim, razlagati restriktivno.
opredelitev nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - prepoved približevanja - začetek teka roka za izvršitev
O tem, da je v družini prisotno nasilje, se je sodišče prepričalo na podlagi vseh dokazov v spisu, zato ni bilo treba zasliševati otrok o tem, kako se je to nasilje izvajalo.
Z upoštevanjem dejstev, ki jih toženec ni zatrjeval, je bilo kršeno razpravno načelo, čeprav naj bi tako ravnanje narekovalo upoštevanje določb o toženčevih ustavnih pravicah do zasebnosti in do nedotakljivosti stanovanja.
Četudi bi sporni nepremičnini predstavljali toženčevo (edino) domovanje, to ne pomeni, da sme tožničina pravica do izvrševanja solastninskih upravičenj ostati prazna. Toženec bi bil zato v takem primeru tisti, ki bi bil bodisi dolžan poskrbeti za sklenitev ustreznega dogovora s tožnico bodisi uporabiti sodno pot za zavarovanje svojega pravnega položaja.
Za prisojo odškodnine iz naslova izgubljenega dobička ni dovolj, da tožnik dokaže golo dejstvo iskanja službe. Dokazati mora tudi, da službe ni dobil in to iz razloga svoje delne delovne nesposobnosti.
Kriterij izključujočnosti res implicira možnost, da posestnik tretje izključi pri posegih v stvar. Pri presoji tega vprašanja pa mora biti sodišče vselej previdno – ne gre za možnost izključitve prav vseh vplivov, ampak samo izključitev tistih vplivov, za katere se po aktualnem razumevanju v življenju in pravnem prometu razume, da predstavljajo negacijo dejanske oblasti posestnika stvari.
nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe - motenje posesti
Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.
meje pritožbenega preizkusa - konkretizacija pritožbenega razloga - pripoznava dolga - pooblaščenec po zaposlitvi
Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti striktno. Če ne bi bilo, bi bilo dopuščeno arbitrarno sojenje. Iz tega razloga so upoštevne le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane. To pomeni, da mora pritožnik povsem določno in konkretno opisati procesno dejstvo, na katerega navezuje pritožbeni očitek.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065415
SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 42.
hišniško stanovanje - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - tožba na izpraznitev stanovanja - obljuba - vrednost spornega predmeta
Ker obljuba ne zavezuje oz. ne ustvarja pravnih posledic, toženci ne morejo uspeti z ugovorom, da je bila prvemu tožencu dana obljuba zakonitega zastopnika tožeče stranke, da bodo lahko toženci ostali v spornem stanovanju, vse dokler ne dobijo neprofitnega stanovanja.