ZPP člen 359, 406. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 50, 51, 51/1, 51/1-3.
postopkovna pravila v družinskih postopkih – pravnomočnost – prepoved reformatio in peius - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Posebna pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v družinskih sporih, ne izključujejo načela pravnomočnosti in načela prepovedi reformatio in peius.
Vsaka uporaba ne privede do nastanka služnosti. Služnost se namreč priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Ker ima tožnica in so imeli njeni pravni predniki, svoje zemljišče povezano neposredno z javno potjo, ni izkazano, v kakšnih okoliščinah je do uporabe prihajalo. Da bi uporaba dvorišča privedla do nastanka služnosti, bi moralo biti tožencu in njegovim prednikom znano, da ta uporaba vodi do nastanka služnosti. Pri tem ni nepomembno, da so toženec in predniki lahko računali, da lastniki sosednega zemljišča njihove nepremičnine ne uporabljajo zaradi potrebe, ampak zaradi večje udobnosti.
V kolikor se obtoženka ne bi pritožila zoper prvo sodbo, prvo sodišče v ponovnem sojenju ne bi moglo preklicati dveh pogojnih obsodb, ki nista bili predmet preklica v prvem sojenju, in nato po pravilu o steku obtoženki izreči enotne kazni zapora. Na ta način je obtoženka prišla v slabši položaj, zaradi česar je prišlo do kršitve iz člena 385 ZKP.
Ker ima nasprotna udeleženka na celotni solastni nepremičnini tako majhen delež, da v solastni nepremičnini ni možno s fizično delitvijo oblikovati samostojne enote, ki bi odgovarjala njenemu solastniškemu deležu, dodelitev enote, ki jo predlaga, pa nekajkrat presega njen solastniški delež, imamo podobno situacijo, kot če solastna nepremičnina ni fizično deljiva.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080806
ZPP člen 8, 212, 213, 213/3.
pogodba o prenosu poslovnega deleža – zavrnitev dokazov – jezik pogodbe – znanje jezika pogodbe – dokazno breme – ničnost – negativno dejstvo – dokazovanje negativnega dejstva
Dokaz z zaslišanjem osebe, ki sama za sebe izpove, da ne zna/ni znala nemškega jezika, ostane na ravni zatrjevanja tega dejstva, zato je logično, da ne more imeti take dokazne teže kot npr. notarski zapis.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065415
SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 42.
hišniško stanovanje - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - tožba na izpraznitev stanovanja - obljuba - vrednost spornega predmeta
Ker obljuba ne zavezuje oz. ne ustvarja pravnih posledic, toženci ne morejo uspeti z ugovorom, da je bila prvemu tožencu dana obljuba zakonitega zastopnika tožeče stranke, da bodo lahko toženci ostali v spornem stanovanju, vse dokler ne dobijo neprofitnega stanovanja.
Zastaranje v smislu 365. člena OZ je pretrgano, kadar je dejanje upnika zoper dolžnika usmerjeno v ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo terjatve, ki se vtožuje v tem postopku. Če gre za raznovrstni terjatvi, aktivnost upnika v zvezi z eno ne more povzročiti učinka po 365. členu OZ v zvezi z drugo – vložitev tožbe zaradi ugotovitve skupnega premoženja ne pretrga teka zastaralnega roka za terjatev iz naslova uporabnine.
Uporabnine ni mogoče prisoditi za obdobje po izdaji prvostopenjske sodbe, saj je pravna podlaga obravnavanega zahtevka neupravičena obogatitev, ki predpostavlja, da je prikrajšanje/okoriščenje že nastalo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – neznatna škoda – verjetnost terjatve – pridobitev lastninske pravice na premičninah – kršitev razpravnega načela – prekoračitev trditvene podlage
Tožnik trditvene podlage za neznatno škodo ni ponudil. V trditveni podlagi bi moral navajati okoliščine, ki bi izkazovale za verjetno, da toženca z začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode. Zgolj s pavšalno, neobrazloženo navedbo, temu pogoju ni zadostil.
Za prisojo odškodnine iz naslova izgubljenega dobička ni dovolj, da tožnik dokaže golo dejstvo iskanja službe. Dokazati mora tudi, da službe ni dobil in to iz razloga svoje delne delovne nesposobnosti.
opredelitev nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - prepoved približevanja - začetek teka roka za izvršitev
O tem, da je v družini prisotno nasilje, se je sodišče prepričalo na podlagi vseh dokazov v spisu, zato ni bilo treba zasliševati otrok o tem, kako se je to nasilje izvajalo.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravno vprašanje
Pritožbena teza o nujnosti seštevanja odstotkov glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki sta jih vsak na svojem področju ocenila izvedenca, je zmotna. Za takšen način ocenjevanja zmanjšanja življenjskih aktivnosti namreč ni nikakršne podlage. Poudariti je treba, da ocenjevanje zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni delo izvedenca, marveč sodišča, saj gre za pravno vprašanje.
nova škoda - sodna poravnava - invalidnost - izgubljeni zaslužek
Vzrok za novo škodo je tožnikova invalidnost, ki je nastopila šele po sklenitvi sodne poravnave, zato je očitno, da ta škoda s poravnavo ne more biti zajeta.
Pavšalen ugovor je ugovor, v katerem dolžnik zgolj zanika obligacijsko razmerje z upnikom. Ker pa je mogoč položaj, ko med upnikom in dolžnikom dejansko ni obligacijskega razmerja, mora upnik za pridobitev predhodne odredbe, z listino (npr. pogodba, naročilnica, dobavnica, ki jo je podpisal dolžnik ipd.) izkazati verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom. V nasprotnem primeru predhodne odredbe na podlagi navedene domneve ni mogoče izdati.
Prav je, da je sodišče na izvedbo dokazov vsebinsko pripravljeno, vendar bi kljub temu moralo zaslišani osebi najprej (pre)pustiti spontano pripoved o dejstvih, o katerih naj bi posamezna oseba izpovedovala, nato pa se ji lahko postavljajo vprašanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo ali razjasnijo.
Gre za kršitev načela enakega obravnavanja, če stranka nima možnosti zaslišani nasprotni stranki zastavljati vprašanj (četudi do tega pride zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja te stranke na zaslišanju). V tem primeru mora sodišče izvedbo dokaza dokončati kasneje ali pa ga ne upoštevati.
Komitent določi vrsto pravnega dejanja, ki naj ga opravi komisionar, in pogoje, pod katerimi naj se to pravno dejanje opravi, in sicer so to pri prodajnem naročilu predvsem stvar (blago) in cena.
Nepremičnine niso hitro unovčljivo premoženje, zato jih v zvezi z zagotavljanjem dolžnikove likvidnosti ni dopustno upoštevati enako kot tekoče prejemke. Pri tem bi bila zahteva, da mora dolžnik prodati nepremičnino, v kateri stanuje, za poplačilo relativno majhnega zneska sodne takse (glede na vrednost nepremičnine) nezdružljiva z ustavnim načelom sorazmernosti, ki je po ustaljeni ustavno sodni praksi del načela pravne države (2. člen Ustave).
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070441
OZ člen 53, 545.
darilna pogodba za primer smrti – razveza pogodbe – zapuščinska obravnava – sporazum
Dediči kot pravni nasledniki pogodbenika oz. kot pogodbeniki se lahko na zapuščinski obravnavi sporazumejo o razvezi darilne pogodbe za primer smrti. Tak sporazum jih veže in ga v pritožbi z enostransko izjavo ne morejo preklicati.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0066136
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/2. ZPP člen 25, 25/1.
predhodna odredba - spor o pristojnosti - pravnomočnost sklepa o ugovoru
Odločilnega pomena za razmejitev pristojnosti odločanja o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo je pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena ZIZ.
odškodninska odgovornost odvetnika – odsotnost z naroka – vzročna zveza – odgovornost izvajalca za delavca podizvajalca – varstvo pri delu – pojem delavca
Z neopravičeno odsotnostjo iz naroka, na katerega je bil odvetnik v redu povabljen, ki je imela za posledico umik tožbe, je bila storjena huda kršitev odvetnikove obveznosti, čeprav je bila na isti narok povabljena tudi stranka (pa ni prišla).
V konkretnem primeru je bil tožnikov delodajalec v smislu delovnopravnih predpisov sicer nesporno družba M. kot pogodbeni podizvajalec R.. Za odškodninsko odgovornost pa je na to povezanost treba gledati širše in ugotoviti, kdo je naročal, odrejal, organiziral in vodil delovni proces.
Vsako kasnejše razpolaganje oporočitelja z določeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, ima za posledico preklic naklonitve te stvari. Domneva preklica prvotne naklonitve velja tudi v primeru, če se naklonjena stvar z vedenjem ali privolitvijo oporočitelja pretransformira v novo obliko.
Odvisno od tega, za katero vrsto stroška gre, je odvisno tudi vprašanje ali bo upravitelj stroške plačal že na podlagi potrjenega predračuna stroškov, ali pa gre za stroške, ki so sicer že zajeti v potrjeni predračun stroškov, za njihovo plačilo pa upravitelj potrebuje še posebno soglasje stečajnega sodnika. Zato mora upravitelj predlog za soglasje k plačilu stroškov pripraviti tako, da navede za katero od vrst stroškov gre, ter da višina stroška ne presega stroškov v potrjenem predračunu stroškov.