ZZ člen 64, 64/2, 65, 65/1, 65/4. ZOFVI člen 61, 61/1, 61/2.
družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje – lastninska pravica države - premoženje javnih zavodov – dejavnost posebnega družbenega pomena – vzgojno izobraževalne organizacije - zavod s pravico javnosti - pravica uporabe - pravica upravljanja - javna lastnina - vzgojno izobraževalne organizacije
Na podlagi določb ZZ in ZOFVI je mogoče zaključiti: tožeča stranka (RS) bi lahko postala lastnica spornih zemljišč, (1) če so se ta zemljišča olastninila na podlagi določb ZZ in postala javna lastnina ter (2) če so bila v upravljanju javnega zavoda iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI in namenjena opravljanju javne službe.
Prvi odstavek 65. člena ZZ, na katerega se sklicuje toženec določa, da premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane lastnina ustanovitelja te organizacije. Zakon tako ne govori o pravici uporabe, temveč o premoženju, ki je v upravljanju te organizacije. Enačenje pravice uporabe s pravico upravljanja pa je materialnopravno zmotno.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - vrednost spornega predmeta - glavnica - obresti - postranske terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodišče lahko revizijo dopusti le ob ustrezni vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - preklic pogojne obsodbe
Izpodbijana pravnomočna sodba ni odločba, s katero je bil kazenski postopek končan, temveč odločba izdana v postopku za preklic pogojne obsodbe, ki se lahko izpodbija le, če so podani pogoji po prvem odstavku 420. člena ZKP (če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sprememba obtožbe – pisna izdelava sodbe – vpliv na zakonitost - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, mora določno pojasniti, kako naj bi kršitev vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.
OZ člen 58. SZ-1 člen 84, 84/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – najemna pogodba - stanovanjska najemna razmerja - oblika pogodbe - pisna oblika pogodbe - sankcija, če pogodba nima potrebne oblike - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - realizacija ustnega dogovora o zvišanju najemnine
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o realizaciji najemne pogodbe.
postopek o prekršku - pravice obrambe - enako varstvo pravic - - izvajanje dokazov v korist obdolženca – dokazni predlog
Dokazni predlog mora biti nedvoumen, jasen, opredeljen in substanciran. Zgolj trditev, da se naj pridobijo trdnejši dokazi kot npr. potni nalog in da storilec navedenega dne ni vozil vozila, nikakor ni mogoče šteti kot jasen in nedvoumen dokazni predlog, temveč le kot obliko izpovedbe storilca.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006848
ZP-1 člen 22, 22/3, 156, 156-5, 202a.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Sodišče je kršilo določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 na način iz 5. točke 156. člena ZP-1, ko je izreklo
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in ni upoštevalo obvestila o izbrisu določenega števila kazenskih točk.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni izročitveni pripor - začasni ekstradicijski pripor – pravna podlaga za odreditev pripora - pogoji za pripor - begosumnost – okoliščine, ki kažejo na begosumnost - nujnost pripora
Odreditev pripora iz razloga
begosumnosti
ne more temeljiti zgolj na ugotovitvi, da gre za tujega državljana, ki pri nas nima prijavljenega stalnega prebivališča. Verjetnost bega namreč ni odvisna od formalnega statusa osumljenca, temveč od njegovih dejanskih vezi s socialnim okoljem, v katerem živi (družina, zaposlitev), vezi s tujim okoljem, njegovega značaja, premoženja in podobnih okoliščin.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih - vznemirjanje lastninske pravice
Zaradi odsotnosti razlogov je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 22. ZPP člen 13, 166, 166/1, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - LOVSTVO
VS0016486
URS člen 33, 67, 74. ZDLov-1 člen 53 - 67.
povzročitev škode - odškodnina - neupravičena pridobitev - pravica udejstvovanja v lovu - ustavnost zakonske ureditve lovske pravice - pravica do zasebne lastnine - svobodna gospodarska pobuda - podjetništvo
Obstoječa zakonska ureditev lovske pravice kot samostojne pravice, ki ni vezana na lastništvo zemljišča in jo lahko po posebnem postopku pridobijo samo usposobljene pravne osebe, lastniki zemljišč in gozdov ne smejo svobodno loviti in si prilaščati divjadi, ki se nahaja na njihovem zemljišču, in svojega zemljišča ne smejo uporabljati za pridobitno izkoriščanje pravice lova, ni v nasprotju z URS (odločbi U-I-40/06 z dne 11. 10. 2006 in U-I-98/04 z dne 9. 11. 2006).
denacionalizacija - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso konkretizirane - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidenta nista obrazložila, kakšne konkretne zelo hude posledice ima zanju v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev in takih posledic tudi nista z ničemer izkazala. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zaradi česar revidenti samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne morejo izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - verodostojnost prosilcev - resno grozeče preganjanje - huda kršitev človekovih pravic ni izkazana - razmere na Kitajskem - spor polne jurisdikcije
Okoliščine, ki jih tožniki navajajo kot razlog za preganjanje, to je, da se kot budisti mongolske narodnosti ne strinjajo s politiko Kitajske do Tibeta oziroma Dalaj Lame, bi sicer lahko bile razlog za priznanje mednarodne zaščite po Ženevski konvenciji oziroma 2. in 27. členu ZMZ (pripadnost določeni veroizpovedi, narodna pripadnost, politično prepričanje), vendar bi morala biti grozeča dejanja preganjanja dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča se, da bi predstavljala hudo kršitev človekovih pravic, oziroma da bi predstavljala zbir različnih ukrepov, vključno s kršitvijo človekovih pavic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic (26. člen ZMZ). Takega preganjanja pa tožniki niso izkazali niti ne izhaja iz informacij o stanju na Kitajskem, ki jih je tožena stranka preučila in navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
ZDMV člen 3, 6. ZDDV-1 člen 38, 38/1, 38/5. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti (UL L 302 z dne 19. 10. 1992 s spremembami, CZS) člen 145, 145/1, 220, 220/2b, 236.
davek na motorna vozila - DMV - carine - naknadni obračun carinskih dajatev - pogoji - poseben postopek - začasni uvoz - postopek pasivnega oplemenitenja - ponovni uvoz - osnova za obračun DMV - vrednost vozil - namenska razlaga - jezikovna razlaga - neenak položaj davčnih zavezancev
Pri določitvi osnove za DMV se v obravnavanem primeru upošteva celotna vrednost vozila, ki vključuje vrednost delov, ki so bili predhodno izvoženi na oplemenitenje.
Ugovori, ki se nanašajo na opustitev naknadne vknjižbe po b. točki drugega odstavka 220. člena CZS, se lahko načeloma uveljavljajo med postopkom naknadne vknjižbe dajatev, lahko pa v ločenem postopku z zahtevkom za povračilo ali odpust dajatev na podlagi 236. člena v povezavi z b. točko drugega odstavka 220. člena CZS.
URS člen 157, 157/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1-2, 36/1-4.
pritožba - prometna ureditev v občini - sklep župana - odstranitev prometnega znaka - javna pot - poseg v ustavne pravice - dovoljenost upravnega spora - splošen upravni akt - pravočasnost tožbe
Akti, s katerimi se v občini ureja režim uporabe javnih cest oziroma poti, so splošni akti, saj se nanašajo na nedoločeno število uporabnikov cest.
Sklep župana o realizaciji predloga prometne ureditve ima splošen značaj, ne glede na to, če in koliko posamezne lastnike ob poti obremenjuje tako določena prometna ureditev. Zato sodno varstvo zoper tak akt v upravnem sporu ni zagotovljeno po 4. členu ZUS-1, in je treba tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Strah zaradi kršitve verskih prepovedi ter strah zaradi maščevanja družine, dekleta, s katero je prosilec imel razmerje, očitno ni okoliščina, ki bi lahko predstavljala preganjanje po Ženevski konvenciji. Zato je bilo pravilno odločeno v pospešenem postopku.
VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - TELEKOMUNIKACIJE
VS4002392
ZPomK-1 člen 9, 18, 19, 24. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. Uredba Sveta št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 11.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - predatorstvo - predatorske cene - metoda izračuna stroškov - pravica do obrambe - pravica do vpogleda v spis - načelo kontradiktornosti - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - nostrifikacijski postopek
Notifikacijski postopek tako predstavlja način uresničevanja delitve pristojnosti med nacionalnimi organi za varstvo konkurence in Komisijo. Posledično pa tožeča stranka tudi sicer morebitne kršitve tretjega odstavka 11. člena Uredbe 1/2003, konkretizirano ne umesti v kontekst relevantne (nacionalne) procesne kršitve po ZUP(drugi odstavek 15. člena ZPOmK-1), ki naj bi ji bila z zatrjevano opustitvijo kršena.
Prav jasna navedba izvedenih oziroma uporabljenih dokazov v končni odločbi pa je ključna tudi za preizkus očitka kršitve pravice do obrambe in kontradiktornosti postopka, saj je dolžnost razkritja dokumentov odvisna od tega, ali je zaupni podatek uporabljen kot dokaz o relevantnem dejstvu (19. člen ZPOmK-1).
Pri očitku zlorabe prevladujočega položaja zaradi cenovnega predatorstva je poleg splošnih predpostavk, kot so ugotovitev dominantnega položaja in določitev relevantnega trga, bistvena vzpostavitev kriterija zlorabe, ki se odraža v načrtni prodaji blaga/opravljanja storitev pod cenami stroškov, saj je osnovni namen predatorja izločitev konkurentov s trga ob dolgoročni zmožnosti povrnitve teh kratkoročnih izgub.
Iz navedenega logično sledi, da je pri obravnavi predatorstva ključno ravno razlikovanje med ceno, ki je določena (pre)nizko zaradi „predatorskega“ namena in med ceno, ki je določena zelo nizko zaradi težnje po večji konkurenčnosti oziroma povečanju učinkovitosti konkurenčnega procesa.