KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006887
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 233, 233/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – neupravičena uporaba tuje znamke – opis dejanja
Družba, direktor katere je bil obsojeni, je imela s Popotniškim združenjem Slovenije in Zavodom za mladinsko popotništvo sklenjeno pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere je imela družba za čas veljavnosti pogodbe tudi pravico do uporabe mednarodnega logotipa International Youth Hostel Federation, tj. besedne zveze Youth Hostel in znaka modrega trikotnika s smreko in hišo, zaščiteno znamko pa je uporabljala tudi po preteku časa veljavnosti pogodbe, iz česar izhajajo povsem jasni razlogi v zvezi z odločilnim dejstvom neupravičene uporabe tuje znamke pri gospodarskem poslovanju.
postopek o prekršku - pravice obrambe - enako varstvo pravic - - izvajanje dokazov v korist obdolženca – dokazni predlog
Dokazni predlog mora biti nedvoumen, jasen, opredeljen in substanciran. Zgolj trditev, da se naj pridobijo trdnejši dokazi kot npr. potni nalog in da storilec navedenega dne ni vozil vozila, nikakor ni mogoče šteti kot jasen in nedvoumen dokazni predlog, temveč le kot obliko izpovedbe storilca.
ZZ člen 64, 64/2, 65, 65/1, 65/4. ZOFVI člen 61, 61/1, 61/2.
družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje – lastninska pravica države - premoženje javnih zavodov – dejavnost posebnega družbenega pomena – vzgojno izobraževalne organizacije - zavod s pravico javnosti - pravica uporabe - pravica upravljanja - javna lastnina - vzgojno izobraževalne organizacije
Na podlagi določb ZZ in ZOFVI je mogoče zaključiti: tožeča stranka (RS) bi lahko postala lastnica spornih zemljišč, (1) če so se ta zemljišča olastninila na podlagi določb ZZ in postala javna lastnina ter (2) če so bila v upravljanju javnega zavoda iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI in namenjena opravljanju javne službe.
Prvi odstavek 65. člena ZZ, na katerega se sklicuje toženec določa, da premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane lastnina ustanovitelja te organizacije. Zakon tako ne govori o pravici uporabe, temveč o premoženju, ki je v upravljanju te organizacije. Enačenje pravice uporabe s pravico upravljanja pa je materialnopravno zmotno.
URS člen 23, 27. EKČP člen 6. ZOR člen 376, 377. SPZ člen 15, 92.
pravica do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - načelo sorazmernosti - odškodnina zaradi kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zastaranje odškodninskega zahtevka - nematerializirani vrednostni papirji - delnica - rei vindicatio
Pravdno sodišče sicer lahko samo ugotavlja, ali je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem, toda le izjemoma. Pri tehtanju na eni strani pravice do sodnega varstva iz 23. člena URS oziroma do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP, na drugi strani pa domneve nedolžnosti iz 27. člena URS, treba glede na načelo sorazmernosti dati prednost pravici do sodnega varstva oškodovancev. To so primeri, ko proti storilcu ni mogel začeti teči kazenski postopek ali se končati z meritorno odločbo.
Delnica je poleg tega nematerializiran vrednostni papir in ne predstavlja (individualno določene) stvari po 15. členu SPZ in posledično ne more biti predmet reivindikacijske tožbe po prvem odstavku 92. člena SPZ.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006848
ZP-1 člen 22, 22/3, 156, 156-5, 202a.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Sodišče je kršilo določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 na način iz 5. točke 156. člena ZP-1, ko je izreklo
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in ni upoštevalo obvestila o izbrisu določenega števila kazenskih točk.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih - vznemirjanje lastninske pravice
Zaradi odsotnosti razlogov je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - LOVSTVO
VS0016486
URS člen 33, 67, 74. ZDLov-1 člen 53 - 67.
povzročitev škode - odškodnina - neupravičena pridobitev - pravica udejstvovanja v lovu - ustavnost zakonske ureditve lovske pravice - pravica do zasebne lastnine - svobodna gospodarska pobuda - podjetništvo
Obstoječa zakonska ureditev lovske pravice kot samostojne pravice, ki ni vezana na lastništvo zemljišča in jo lahko po posebnem postopku pridobijo samo usposobljene pravne osebe, lastniki zemljišč in gozdov ne smejo svobodno loviti in si prilaščati divjadi, ki se nahaja na njihovem zemljišču, in svojega zemljišča ne smejo uporabljati za pridobitno izkoriščanje pravice lova, ni v nasprotju z URS (odločbi U-I-40/06 z dne 11. 10. 2006 in U-I-98/04 z dne 9. 11. 2006).
povrnitev škode - odgovornost družbenika - stečajni postopek - odstop odškodninske terjatve tretjemu v stečajnem postopku - procesna in stvarna legitimacija tretjega
Če je terjatev v stečaju odstopljena posameznemu upniku, jo ta izterja (samo) v svojem imenu in (samo) za svoj račun. Njegova procesna legitimacija zato ni pogojena z odprtostjo stečajnega postopka.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - vrednost spornega predmeta - glavnica - obresti - postranske terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodišče lahko revizijo dopusti le ob ustrezni vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0016549
ZTLR člen 12. ZPZ člen 7. ZSZ člen 46, 51. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje – družbena lastnina - lastninska pravica na nepremičnini – stavbno zemljišče - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - pridobitev pravice uporabe - status objekta - provizorij - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je stališče v zvezi z izpostavljenim vprašanjem, ali je lahko graditelj pridobil pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini na podlagi 12. člena ZTLR, v kolikor niso izpolnjeni pogoji po takrat veljavnem ZSZ (51. člen), po katerem se je stavbno zemljišče oddalo v uporabo za gradnjo s pogodbo po postopku oddaje stavbnega zemljišča za graditev, v katerem je odločala komisija za oddajo stavbnega zemljišča Sklada stavbnih zemljišč, že zavzelo v več odločbah, izpodbijana sodba pa od njih ne odstopa.
pritožba - dovoljenost pritožbe - rok za pritožbo - vročitev sodbe - datum vročitve - dokazovanje pravilnosti datuma na vročilnici
Tožeča stranka je v reviziji pojasnila netočnost z njene strani zapisanega datuma prejema prepisa prvostopenjske sodbe, in to uspešno. Napačen je zato zaključek sodišča druge stopnje, da se je pritožbeni rok iztekel in da je vložena pritožba prepozna.
ZDMV člen 3, 6. ZDDV-1 člen 38, 38/1, 38/5. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti (UL L 302 z dne 19. 10. 1992 s spremembami, CZS) člen 145, 145/1, 220, 220/2b, 236.
davek na motorna vozila - DMV - carine - naknadni obračun carinskih dajatev - pogoji - poseben postopek - začasni uvoz - postopek pasivnega oplemenitenja - ponovni uvoz - osnova za obračun DMV - vrednost vozil - namenska razlaga - jezikovna razlaga - neenak položaj davčnih zavezancev
Pri določitvi osnove za DMV se v obravnavanem primeru upošteva celotna vrednost vozila, ki vključuje vrednost delov, ki so bili predhodno izvoženi na oplemenitenje.
Ugovori, ki se nanašajo na opustitev naknadne vknjižbe po b. točki drugega odstavka 220. člena CZS, se lahko načeloma uveljavljajo med postopkom naknadne vknjižbe dajatev, lahko pa v ločenem postopku z zahtevkom za povračilo ali odpust dajatev na podlagi 236. člena v povezavi z b. točko drugega odstavka 220. člena CZS.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso konkretizirane - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidenta nista obrazložila, kakšne konkretne zelo hude posledice ima zanju v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev in takih posledic tudi nista z ničemer izkazala. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zaradi česar revidenti samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne morejo izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
URS člen 157, 157/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1-2, 36/1-4.
pritožba - prometna ureditev v občini - sklep župana - odstranitev prometnega znaka - javna pot - poseg v ustavne pravice - dovoljenost upravnega spora - splošen upravni akt - pravočasnost tožbe
Akti, s katerimi se v občini ureja režim uporabe javnih cest oziroma poti, so splošni akti, saj se nanašajo na nedoločeno število uporabnikov cest.
Sklep župana o realizaciji predloga prometne ureditve ima splošen značaj, ne glede na to, če in koliko posamezne lastnike ob poti obremenjuje tako določena prometna ureditev. Zato sodno varstvo zoper tak akt v upravnem sporu ni zagotovljeno po 4. členu ZUS-1, in je treba tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - verodostojnost prosilcev - resno grozeče preganjanje - huda kršitev človekovih pravic ni izkazana - razmere na Kitajskem - spor polne jurisdikcije
Okoliščine, ki jih tožniki navajajo kot razlog za preganjanje, to je, da se kot budisti mongolske narodnosti ne strinjajo s politiko Kitajske do Tibeta oziroma Dalaj Lame, bi sicer lahko bile razlog za priznanje mednarodne zaščite po Ženevski konvenciji oziroma 2. in 27. členu ZMZ (pripadnost določeni veroizpovedi, narodna pripadnost, politično prepričanje), vendar bi morala biti grozeča dejanja preganjanja dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča se, da bi predstavljala hudo kršitev človekovih pravic, oziroma da bi predstavljala zbir različnih ukrepov, vključno s kršitvijo človekovih pavic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic (26. člen ZMZ). Takega preganjanja pa tožniki niso izkazali niti ne izhaja iz informacij o stanju na Kitajskem, ki jih je tožena stranka preučila in navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
Strah zaradi kršitve verskih prepovedi ter strah zaradi maščevanja družine, dekleta, s katero je prosilec imel razmerje, očitno ni okoliščina, ki bi lahko predstavljala preganjanje po Ženevski konvenciji. Zato je bilo pravilno odločeno v pospešenem postopku.
Možnost umika zahteve je pravica stranke, ki jo lahko uveljavlja v zakonsko določenih okvirih. Skrajno časovno točko, do katere lahko stranka umakne zahtevo v upravnem postopku pred Agencijo, predstavlja vročitev odločbe. Stranka torej lahko vpliva na tek postopka tudi potem, ko je Agencija v zadevi že sprejela oziroma izdala meritorno odločbo in jo odpravila stranki.
Če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ sklep, da se postopek ustavi.