URS člen 22. ZPP člen 13, 166, 166/1, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
ZDavP-1 člen 363, 363/1, 363/2, 363/5. ZDDPO-1 člen 41, 41/2, 42, 43, 44, 45, 47. ZGD člen 533, 533/2-1. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1. Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic člen 11, 11/1, 11/1-a.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev pri združitvah in delitvah - oprostitev davka - dovoljenje davčnega organa za priznanje davčnih upravičenj - prekluzivni rok za vložitev vloge - predviden datum transakcije - jasnost in določnost pravnih pravil - načelo pravne države - metode razlage - postavitev predhodnega vprašanja - sodba Sodišča Evropske unije - načelo učinkovitosti prava EU - načelo primarnosti prava EU - skladnost zakonskih določb s pravom EU - neuporaba neskladnega nacionalnega pravila - kršitev prava EU - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Določba drugega odstavka 363. člena ZDavP-1 ne izpolnjuje zahteve po vsebinski določljivosti pravnih norm, saj opredelitev roka, v katerem bi moral davčni zavezanec vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za priznanje davčnih upravičenj, ni dovolj natančna, jasna in predvidljiva. Navedena določba ZDavP-1 je tako v neskladju s ciljem Direktive Sveta 90/434/EGS, saj davčnim zavezancem v nasprotju z zahtevami načela učinkovitosti onemogoča oziroma prekomerno otežuje, da bi se seznanili s pogoji, pod katerimi lahko pridobijo upravičenja, ki jih predvideva navedena direktiva.
V skladu z načelom primarnosti prava EU mora nacionalno sodišče v primeru ugotovljene neskladnosti določb nacionalnega prava s pravom EU po uradni dolžnosti zavrniti uporabo katerekoli, tudi poznejše, neskladne določbe nacionalne zakonodaje, ne da bi moralo zahtevati ali čakati na njeno razveljavitev po zakonodajni poti ali s strani ustavnega sodišča.
Istovetnost primerjanih zahtevkov se presoja po njuni podlagi in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde; če je dejanska podlaga različna, ne gre za res iudicata. Obseg pravnomočnosti sodbe se zato lahko presoja le z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
Stvarna služnost se pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služne stvari pa temu ni nasprotoval. Bistveno je torej, kako se je vožnja oziroma obračanje dejansko izvrševalo in ne kako bi se lahko. Tožba v skladu s 184. členom ZPP namreč ni spremenjena, če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega natančneje opredeli tožbeni zahtevek.
URS člen 14, 22, 53, 56. ZMZ člen 16b, 16b/1-7, 17. Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 4/2. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
mednarodna zaščita - združitev družine - družinski člani - polnoletnost prosilca v času izdaje odločbe - status begunca - enakost pred zakonom - pravna varnost
Ker tožnik ni več mladoleten, za združitev z materjo ni več podana pravna podlaga v določbi 16. b člena ZMZ, in ker tožnikovi bratje in sestre niso osebe iz prvega odstavka 16. b člena ZMZ niti osebe iz 4. člena navedene Direktive, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (in tožene stranke) pravilna in zakonita.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni izpostavljeno – zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista niti opredelila. S splošno navedbo, da je pomembno pravno vprašanje, če je upravno sodišče z izpodbijano odločbo kršilo njune človekove pravice, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revidenta s splošno navedbo o posegu v njune človekove pravice tudi nista izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZUP člen 268, 270, 281, 281/1.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje izdano v obnovljenem postopku - odpravljeni odločbi o dovolitvi obnove postopka - pravni interes za revizijo
Ker je upravno sodišče odpravilo odločbi (sklepa) tožene stranke o dovolitvi obnove postopkov, revident ne izkazuje pravnega interesa za revizijo v tem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost odločbe, izdane v obnovljenem postopku. Retroaktivni učinek odprave odločb (sklepov) o dovolitvi obnove namreč vpliva tudi na pravni položaj strank v tem upravnem sporu. Vzpostavljeno je pravno stanje, ko o dovolitvi obnove postopka še ni odločeno. Tudi če bi Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano odločbo, izdano v obnovljenem postopku, odpravilo, zadeve ne bi moglo vrniti upravnemu organu v ponoven postopek, saj brez odločbe (sklepa) o dovolitvi obnove postopka upravni organ nima pravne podlage za ponovno odločanje v obnovljenem postopku. Prav ponovno odločanje v obnovljenem postopku in izdaja drugačne odločbe pa je pravna korist, ki jo želi revident z revizijo doseči.
URS člen 22. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - lastninsko preoblikovanje PPIS - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - igre na srečo - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
ZDavP-2 člen 13, 58, 58/1-1, 59. ZDoh-1 člen 10, 119. ZDoh-2 člen 10, 35, 36, 37, 125, 126. ZDR člen 57, 58, 59, 60, 61, 62. ZUS-1 člen 85.
davek od dohodkov fizičnih oseb - dohodnina - plačnik davka - vir v Sloveniji - delodajalec - dejanski delodajalec - oseba, ki jo bremeni izplačilo dohodkov - delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku - agencija za posredovanje delovne sile - agencija za iskanje kadrov - odhodek kot odbitna postavka po ZDDPO-2 - izplačila nerezidentom za delo, opravljeno v tujini - dohodki iz zaposlitve - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - „freelancerji“ - dohodki pilotov in drugega letalskega osebja - dohodki nerezidentov - navidezni posli - izogibanje plačilu davka na Hrvaškem - mednarodne pogodbe o odpravi dvojnega obdavčevanja - (ne)uveljavljanje ugodnosti - računovodska napaka - (ne)upoštevanje pojasnila DURS
Revidentka je fizičnim osebam nerezidentom izplačevala dohodke, ki se štejejo za dohodke iz zaposlitve z virom v Sloveniji in so, ker v tem primeru ne gre za položaj, ki bi bil urejen v mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, posledično v Sloveniji tudi obdavčeni. Kot izplačevalka dohodkov je bila revidentka ob izplačilu dolžna obračunati in plačati akontacijo dohodnine, česar pa ni naredila.
Revidentka je sklenila pogodbe, ki jo po slovenskem pravu postavijo v položaj delodajalca, pogodbe pa so se dejansko na opisani način izvajale, zato se ne more sklicevati na navideznost posla samo zato, ker mora od dohodkov, ki jih je izplačala za opravljene storitve, plačati davek. Drugačen zaključek bi lahko v takih okoliščinah pripeljal do neobdavčitve v vseh relevantnih državah, kar pa ni namen mednarodnih pogodb o odpravi dvojnega obdavčenja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Zahteva za varstvo zakonitosti v zvezi s kritiko dela izvedenca ne pove, za kakšno kršitev zakona naj bi pri tem šlo, zato se Vrhovno sodišče do navedenega ni opredelilo.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - tožba za odstranitev gradbenega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - skupni deli stavbe - skupna lastnina - ničnost prodajne pogodbe - močnejši pravni naslov - dopuščena revizija - razpolaganje s predmetom, ki ni v pravnem prometu
Res je, da je pri dvojnih prodajah (za kar gre tudi v obravnavanem primeru), zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo, pri vseh zahtevkih zoper pridobitelja lastninske pravice praviloma treba izkazati njegovo slabovernost. Drugače pa je v primeru, ko se izkaže, da je šlo za razpolaganje s predmetom, ki sploh ni v samostojnem pravnem prometu. Pravica na zemljišču in pravica na skupnih delih stavb sta se že po predpisih, ki so veljali v času sklepanja kupnih pogodb za stanovanja v naselju BS3, lahko prenašali (le) skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu (drugi odstavek 7. člena Zakona o pravicah na delih stavb, 7. člen Zakona o prometu z nepremičninami in kasneje 12. člen ZTLR). Iz predpisov, ki so urejali stanovanjska razmerja in iz zemljiškoknjižnih predpisov je izhajalo načelo akcesornosti - glavno stvar predstavlja stanovanje kot del stavbe, akcesorij pa je pravica uporabe zemljišča oziroma solastninska pravica na funkcionalnem zemljišču in ustrezna pravica na skupnih delih. Tudi potem, ko je prišlo do lastninjenja, stanovanja kot posebnega dela stavbe nikoli ni bilo mogoče prodati brez ustreznih upravičenj na skupnih prostorih, delih, napravah in zemljišču (112. člen SPZ). Razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu, ni dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je nična (47. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
V primeru, ko je tožeča stranka tožbo umaknila, ker je med sodnim postopkom tožena stranka na podlagi 273. člena ZUP izdala novo dokončno odločbo, s takšno pa je odpravila s tožbo izpodbijano odločbo in na novo odločila o tožnikovi pravici, gre za pravni položaj po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, zato se o stroških postopka odloča na podlagi petega odstavka 25. člena ZUS-1.
ZOR člen 173, 174, 177, 177/3. ZPP člen 286, 286/4.
povrnitev škode - objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari - preboj električne energije - daljnovod - prispevek oškodovanca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija – trditveno breme – navajanje dejstev
Daljnovod pod visoko napetostjo v neposredni bližini hiši je nevarna stvar, zato toženka za tožnikovo škodo odgovarja objektivno.
Tožnik je s tem, ko je aluminijasto lestev neposredno približal vodom daljnovoda (ni pa se jih dotaknil) in je posledično prišlo do preboja električne energije, sam prispeval k nastali škodi 50 %, saj sta bila daljnovod in hiša v okviru dovoljenih odmikov in je tožnik imel dovolj prostora, da bi lestev k hiši postavil tako, da se z njo vodom ne bi neposredno približal, česar pa povprečno skrben človek ne bi storil.
ZKP člen 39, 39/2-1, 42, 42/5, 150, 154, 154/5, 237, 371, 371/1-1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij - izjave privilegirane priče med izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov - izločitev - izločitveni razlog - zavrženje zahteve za izločitev - obvestitev preiskovalnega sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - branje zapisnika o izpovedbi priče - sprememba obtožbe - poprava obtožnice - opis kaznivega dejanja
Če priča, ki bi imela položaj privilegirane priče (236. člen ZKP), v kazenskem postopku ni bila zaslišana (obramba tega tudi ni predlagala) in se na pravno dobroto ni sklicevala, sodišče lahko opre sodbo na njene izjave, prestrežene z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov (peti odstavek 154. člena ZKP).
Obvestila dežurnemu preiskovalnemu sodniku o inkriminiranem dogodku ni mogoče enačiti z opravljanjem preiskovalnih dejanj (kar je okoliščina, zaradi katere sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti).
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – prepozna pritožba zoper sodbo - rok za vložitev zahteve – obseg preizkusa
Izpodbijani pravnomočni sklep o zavrženju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje kot prepozne ni odločba, s katero je bil kazenski postopek končan, temveč odločba, izdana po pravnomočno končanem postopku, ki se lahko izpodbija le, če so podani pogoji po prvem odstavku 420. člena ZKP.
Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne opravlja uradnega preizkusa izpodbijane pravnomočne odločbe, temveč se omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti in jih v svoji zahtevi tudi določno obrazloži.
odločitev o varstvu in vzgoji otroka - določitev preživnine – nadstandardna višina preživnine – prebivališče otroka – potrebe preživninskega upravičenca – zmožnosti preživninskega zavezanca – koristi otroka – omejitev višine preživnine – zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno breme - dokazno breme - nesporna dejstva - prekluzija - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - ius novorum v sporih med starši in otroki - preiskovalno načelo - odločanje o preživnini po uradni dolžnosti - meje pritožbenega preizkusa - preskakovanje pravnih sredstev - obseg revizijskega preizkusa
Preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist, takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera.
Z revizijo se izpodbija drugostopenjska sodba, zato v njej ni mogoče uveljavljati okoliščin izven meja pritožbenega preizkusa.
dovoljena revizija iz vrednostnega razloga - denacionalizacija - povračilo vlaganj - obseg povračila - pogoji povračila - začetek teka obresti
Po izrecni določbi sedmega odstavka 25. člena ZDen lahko fizične osebe povračilo vlaganj zahtevajo brez omejitev iz prejšnjih odstavkov in v celoti. To pomeni, da zanje ne veljajo omejitve o minimalnem obsegu povečane vrednosti nepremičnine iz četrtega in petega odstavka 25. člena ZDen in da imajo pravico do celotnega povračila tistih vlaganj, ki so povečala vrednost nepremičnine.
Glede na to, da je podržavljeno premoženje, v katerega je revidentka kot najemnica podržavljenih prostorov vlagala, na denacionalizacijske upravičence prešlo s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji več kot deset (skoraj štirinajst) let pred izdajo izpodbijane odločbe o povračilu odškodnine zaradi vlaganj, je organ, tudi upoštevaje višino na podlagi sedmega odstavka 25. člena ZDen priznane odškodnine, dolžan preizkusiti, ali so še podani razlogi za uporabo ureditve v korist denacionalizacijskih upravičencev iz tretjega odstavka 25. člena ZDen, ki jih v odločbi U-I-129/95 navaja Ustavno sodišče, to je v obliki odloženega plačila, v okviru katere imajo obresti funkcijo nadomestila za uporabo denarja v pogojih časovno odloženega izplačevanja odškodnine.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov.
energetika - električna energija iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za tekoče poslovanje - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - subvencije - državne pomoči - pomoči po pravilu „de minimis“ - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Podlago za poseg v odločbo o dodelitvi podpore in posledično za zmanjšanje podpore je torej vseboval zakon (EZ-C), katerega določbe so pričele veljati in se uporabljati še pred vložitvijo vloge za dodelitev podpore, in ne Uredba, s katero je Vlada RS le podrobneje predpisala višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore (deveti odstavek 64.n člena EZ). Uporabljane določbe EZ in Uredbe so jasne in ne sprožajo dilem.
V času odločanja upravnih organov veljavna 24. alineja 2. člena Uredbe je določala, da so subvencije po tej Uredbi prejete državne pomoči, kot so opredeljene v 2. členu ZSDrP. Že z branjem zakonskega besedila te določbe ZSDrP, ki torej govori o prejetih državnih pomočeh (in ne le o državnih pomočeh iz 1. alineje tega člena ZSDrP), je mogoče odgovoriti na vprašanje, ki ga izpostavlja revident, torej da so subvencije vse prejete državne pomoči.
Samo dejstvo, da sta bila sodnika toženčeva mentorja v času pripravništva, ne da bi bile zatrjevane in izkazane kakršnekoli dodatne okoliščine, pri javnosti ne more ustvariti vtisa, da je omajana nevtralnost sodnikov.
Ker je organ z odločbo z dne 7. 1. 2002, izdano v postopku obnove odločbe z dne 10. 5. 1995, o državljanstvu prejšnje lastnice odločil drugače kot pred tem z odločbo z dne 10. 5. 1995, ni pa hkrati odločil tudi o tem, ali se odločba z dne 10. 5. 1995 odpravi ali razveljavi, bi moral to pomanjkljivost odpraviti z izpodbijano odločbo, izdano v postopku obnove odločbe z dne 7. 1. 2002.
Odločba se lahko izreče za nično le iz razlogov, ki so taksativno našteti v 267. členu ZUP/86 (oziroma sedaj 279. člen ZUP) in ki predstavljajo najtežje kršitve pravil postopka, zaradi česar uporaba tega pravnega sredstva ne dopušča široke razlage ničnostnih razlogov.