Iz citiranih določb ZDSS-1, ki jih je mogoče pravilno interpretirati in uporabljati le v skladu z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva zoper posamične upravne akte iz 157. člena Ustave RS, nedvomno izhaja, da se pravni interes za vložitev izpodbojnih tožb zoper drugostopenjske upravne odločbe domneva. Pravne koristi ali pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno niti ni dopustno ugotavljati. Iz tega razloga tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, ko je ob neizkazani pravni koristi potrebno tožbo zavreči na podlagi 274. člena ZPP.
nadomestilo za primer brezposelnosti - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikovemu razlogovanju, da je bil predhodni postopek pomanjkljivo izveden, ker toženec ni predložil nobenih listin in je tožnik odločal na podlagi fikcije. Tožencu je bila za obdobje treh mesecev z odločbo z dne 14. 5. 2018 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Zaradi zaposlitve je pravica tožencu prenehala na podlagi odločbe z dne 5. 7. 2018, dne 15. 1. 2019 pa je toženec podal vlogo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo še za preostali neizkoriščeni del pravice. Sam toženec je k vlogi priložil obrazec avstrijskega nosilca zavarovanja U1 z dne 14. 1. 2019, ki izkazuje, da je bil vlagatelj v obdobju od 26. 10. 2016 do 23. 3. 2018 iz naslova delovnega razmerja vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Avstriji.
začasna odredba - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - začasna odredba v pravdnem postopku - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - poseben sklep o stroških postopka
Stroški postopka v zvezi z začasno odredbo so del pravdnih stroškov, o teh pa je praviloma odločeno ob koncu postopka, glede na končni uspeh v pravdi.
pravica do izjave - dokazni predlog za zaslišanje priče - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Šele na podlagi ustrezne izvedbe dokazov, ki jih je za dokazovanje sklenjenega dogovora predlagal dolžnik, ter nasprotnih dokazov, ki sta jih v dokaz navedb, da takšnega dogovora ni bilo, predlagala upnika, bi namreč sodišče prve stopnje na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) lahko sprejelo zaključek, ali dejstvo glede sklenitve dogovora o odložitvi plačila šteje za dokazano ali ne. Pri tem pa vnaprejšnje prepričanje sodišča, da bo priča potrdila navedbe dolžnika, ne predstavlja utemeljenega in ustavno dopustnega razloga za zavrnitev izvedbe dokaza z zaslišanjem te priče. Dokaz z zaslišanjem priče, ki je ključen za dokazovanje pravno pomembnih dejstev, na katera dolžnik opira svoj ugovor, je sodišče dolžno izvesti, šele po zaslišanju priče pa lahko opravi dokazno oceno izvedenega dokaza, oceni in ustrezno obrazloži, ali priči verjame ali ne, in ta dokaz skupaj z drugimi dokazi ustrezno upošteva pri ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev skladno z določbami 8. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00055613
ZPIZ-2 člen 196.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - protipravnost ravnanja - pokojninska doba
Glede vodenja podatkov v matični evidenci zavarovanec je tožena stranka odvisna od podatkov, ki jih ji sporočijo zavezanci za posredovanje podatkov. S podatkom, kdaj je tožnik služil vojaški rok, tožena stranka očitno ni razpolagala. To pa je vodilo k napačni ugotovitvi tožnikove pokojninske dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji. Tožnik je dobil pisno informacijo in bi enako, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, tožnik lahko odreagiral in toženo stranko opozoril na napako. Tega pa ni storil. Tudi kasneje, ko mu je bila izdana nova pisna informacija, ni opozoril avstrijskega nosilca zavarovanja o predhodno sporočenem napačnem podatku glede dopolnjene pokojninske dobe v Republiki Sloveniji. Torej tudi če ni tožena stranka avstrijskemu nosilcu zavarovanja po ugotovitvi napake posredovala popravljene podatke, to še ne pomeni, da gre za ravnanje, ki bi kazalo na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava oziroma da bi bilo ravnanje tožene stranke oziroma referentov, ki so vodili postopek, samovoljno oziroma arbitrarno.
meje preizkusa v pritožbenem postopku - preizkus po uradni dolžnosti
Iz vloge z dne 12. 10. 2021 sledi, da pritožnica vlaga pritožbo zoper sklep zato, ker iz pravnega pouka sledi, da se na sklep lahko pritoži, a se je odločila, da v postopek ne bo šla. Zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo preizkusilo samo v okviru tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v smislu določila drugega odstavka 350. člena ZPP.
actio pro socio - plačilo predujma - predujem za kritje stroškov postopka
Sklep oziroma postopanje po drugem odstavku 503. člena ZGD-1 je materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve. Ključnega pomena je, da posamezna materialnopravna predpostavka (ne) obstaja ob koncu glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne na primer že v času vložitve tožbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi - umik izvršilnega predloga - ustavitev izvršbe - odločanje o ugovoru
V predmetni zadevi je bil izdan sklep, s katerim je sodišče prve stopnje predmetno izvršbo pravnomočno ustavilo. Vendar po vpogledu v navedeni sklep pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila s tem sklepom ustavljena le izvršba, ne pa izvršilni postopek v celoti. Pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za nadaljevanje pravnomočno ustavljenega postopka so vsled navedenemu že zato neutemeljen.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054529
ZIZ člen 273a.
začasna odredba - stiki med starši in otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - nadomestni stiki - epidemija - bolezen otroka - zdravniško potrdilo - bodoča škoda - denarna kazen - dokaz s sodnim izvedencem - video posnetek kot dokaz
Zaradi odpadlih stikov v primeru bolezni ne bo nastala nikakršna škoda, zaradi tega tudi ne bo trpel odnos, ki ga ima mld. otrok z očetom, saj ima z njim določene dovolj obsežne stike.
Neutemeljene so navedbe, da video posnetek merjenja ne predstavlja dejanskega dokaza bolezni in ni ustrezen način dokazovanja. Video posnetek merjenja temperature z razvidnim časom in rezultatom merjenja pred začetkom stika namreč pomeni, da je treba izkazati tako uro, kot datum merjenja.
ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 36, 36/1, 401, 401/1.. ZPIZ-2C člen 2, 2/3, 2/4, 2/8.
pravica do pokojnine - višina pokojnine - zavarovanje za ožji obseg pravic
Ni sporno, da je tožnik dopolnil 41 let, 6 mesecev in 28 dni zavarovalne oziroma pokojninske dobe, vendar prav zaradi dejstva, ker je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, sodi med zavarovance iz prvega odstavka 401. člena ZPIZ-2. Tem zavarovancem glede na izrecno določbo osmega odstavka 2. člena ZPIZ-2C pravica do zneska pokojnine v višini 500,00 EUR (tretji in četrti odstavek 2. člena ZPIZ-2C) ni zagotovljena.
zavarovanje pred odgovornostjo - zdrs na spolzkih tleh - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da A. A., čeprav je vedela, da je polila mastno tekočino, in iz tega razloga tudi odstranila predpražnik z rešetk, tožnika, ki je odhajal po poti, ki vodi preko rešetk, kar ji je bilo znano, na to ni opozorila. Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča, da bi ob običajni skrbnosti to morala storiti, saj je vedela, da tožnik odhaja domov po poti, na kateri se nahaja z mastno tekočino polita rešetka. Pravilno je tudi pojasnilo, da za odškodninsko odgovornost ni potrebno ravnanje, ki je v nasprotju z zakonom, ampak ima takšno posledico tudi nedopustno ravnanje, torej ravnanje, ki ne ustreza običajni skrbnosti.
Po presoji pritožbenega sodišča je tak ugovor (popolne ali delne neizpolnitve) prepozen, očitek kršitve določb pravdnega postopka pa neutemeljen. Da tožeča stranka svoje obveznosti ni v celoti oziroma popolnoma izpolnila, tožena stranka prvič navaja šele v pritožbenem postopku. Kot je že pojasnjeno, je v postopku pred sodiščem prve stopnje ves čas vztrajala, da je zaradi tožničine opustitve izdelave in izročitve evidenčnega lista (ob predaji spornih barvnih kovin dne 29. 4. 2019) predaja v nasprotju s prisilnimi predpisi, posledično nična in da zato tožeča stranka ne more imeti več proti toženi stranki zahtevka na izpolnitev njene pogodbene obveznosti, tj. plačilo vtoževanega računa. Zaradi takega ugovora tožena stranka v postopku na prvi stopnji tudi ni pojasnila, ali odsotnost evidenčnega lista pomeni pomanjkljivost, zaradi katere tožeči stranki po vtoževanem računu ni dolžna plačati nič ali le delno ob tem, da morebitne zatrjevane delne neizpolnitve zneskovno niti ne ovrednoti.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja terjatve
Namen zavarovanja terjatve bi moral biti, da se zavaruje prenos neizvršenih poslov iz prvotoženke na družbo in da predlagana začasna odredba s prepovedjo odrediti izplačilo oziroma izplačati denarni znesek iz naslova bilančnega dobička ne predstavlja primernega ukrepa za zavarovanje zahtevka za prenos poslov iz prvotoženke na družbo, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja.
ZFPPIPP člen 88, 94, 94/3, 94/3-1, 151a, 151a/1, 151a/1-1, 151a/2.
postopek prisilne poravnave - upniški odbor - mnenje upniškega odbora - omejitev pristojnosti organa nadzora insolventnega dolžnika - sklep nadzornega sveta - prenehanje mandata člana uprave - podaljšanje - soglasje sodišča
Posebnost konkretnega primera je v tem, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločalo o soglasju k sklepu nadzornega sveta, da se članu uprave, ki je bil imenovan v času postopka prisilne poravnave, mandat podaljša še za eno leto. Ne glede na dejstvo, da s tem ni prišlo do spremembe člana poslovodstva v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da je tudi za podaljšanje mandata potrebno njegovo soglasje, in sicer zato, ker je s soglasjem odločalo že ob prvem imenovanju A. A. za člana uprave za določen čas enega leta. Posledično pa tudi ni bilo pomembno, da soglasja ni izdalo pred odločitvijo nadzornega sveta, pač pa ga je lahko dalo k že sprejeti odločitvi nadzornega sveta o podaljšanju mandata predsedniku uprave. Zato tudi ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče s sprejemom sklepa o soglasju po odločitvi nadzornega sveta ustvarilo v konkretnem primeru pravne učinke v zvezi z mandatom predsednika uprave za nazaj. Drugačen položaj bi bil, če soglasja ne bi dalo in bi v tem primeru A. A. položaj člana uprave prenehal, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da nobeden od dveh upniških odborov v 15 dneh po objavi zahteve sodišča za mnenje, o njem ni obvestil sodišča ter da je zato sodišče prve stopnje zaključilo, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev o soglasju. Pritožbeno sodišče se strinja, da ponovno pozivanje k mnenju v ponovljenem postopku ni bilo potrebno, saj pritožnik ni izkazal, da je upniški odbor sploh razpravljal o mnenju v 15 dnevnem roku po objavi zahteve za mnenje. Njegovo stališče, da bi moral sejo upniškega odbora sklicati upravitelj, je zmotno. Če mora upniški odbor odločiti o mnenju, mora sklicati sejo upniškega odbora predsednik upniškega odbora.
pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - neplačani računi za dobavljeno toplotno energijo - upravnik stavbe
Po obrazloženem so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka vtoževane račune upravičeno izdala, saj je opravila tako storitve upravljanja kot tudi iz lastnih sredstev poravnala stroške dobaviteljem, in da toženec prejema računov in neplačila ni prerekal, kakor tudi ni nasprotoval obračunani višini in ključu delitve. Posledično je pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen in pravilno razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 128205/2016 z dne 8. 12. 2016 v tč. 1 izreka v celoti vzdrži v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati glavnico v višini 516,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega zneska dalje do plačila, kot je razvidno iz tč. 1 izreka izpodbijane sodbe, in izvršilne stroške v višini 64,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2017 dalje do plačila, ker se je rok za prostovoljno izpolnitev njegove obveznosti (8 dni) glede na datum prejema sklepa o izvršbi (pravilno dne 28. 12. 2016 po fikciji vročitve, kot izhaja iz kopije vročilnice), iztekel dne 5. 1. 2017.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - fotografije - uporaba dokazov - občutek ogroženosti
Četudi so kršitve izrečenih ukrepov redke, je utemeljeno stališče sodišča prve stopnje, da kažejo na to, da pritožnik še ni povsem uvidel nesprejemljivosti svojih ravnanj. S tem, ko daje predlagateljici vedeti, da je še vedno del njenega življenja, pri njej ohranja občutke strahu, negotovosti in življenjske ogroženosti. Ob upoštevanju vseh okoliščin, navedenih v izpodbijanem sklepu, je odločitev o podaljšanju ukrepov pravilna.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - ukrepi zavarovanja
S predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja nedenarne terjatve, ta ne predstavlja primernega ukrepa za zavarovanje zahtevka za prepustitev poslov družbi.
ZPP člen 325, 325/1, 328.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 82, 82/3, 86, 94.
ugotavljanje invalidnosti - dopolnilna sodba - I. kategorija invalidnosti
V zadevi zagotovo ni izkazan dejanski stan iz 1. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 za razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti le zaradi posledic poškodbe pri delu. Ker je tožnica v II. tč. izreka prvostopenjske sodbe že pravnomočno razvrščena v III. kategorijo invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni ter ima priznane ustrezne pravice iz naslova preostale delovne zmožnosti, ostaja pritožba zoper VII. točko izreka o zavrnjeni razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do invalidske pokojnine, neuspešna. Ugotavljanje zatrjevane popolne nezmožnosti za pridobitno delo bo zaradi morebitnega poslabšanja zdravstvenega stanja po končanem predsodnem postopku z dnem 28. 5. 2020, lahko le predmet kontrolnega pregleda meseca novembra 2023, določenega v III. tč. izpodbijane sodbe.
Pri tožniku telesne okvare po Seznamu telesnih okvar ni mogoče ugotoviti po nobeni točki poglavja VI. Skladno s 7. točko navedenega poglavja bi bila 30 % telesna okvara podana v primeru, če bi pri tožniku prišlo do izgube devetih ali več prstnih členkov na prstih ene ali obeh rok. Kot je bilo ugotovljeno že v okviru postopka leta 1997, pa pri tožniku manjka manj kot devet falang prstov leve roke, torej členkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00063938
OZ člen 15, 19, 86, 90, 92/2. ZLS člen 19c. SPZ člen 2. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 7, 181, 181/3, 212.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - krajevna pristojnost - pravna oseba javnega prava - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - izbrisna tožba - pravni interes
Nastanek pravne subjektivitete krajevne skupnosti kot pravne osebe javnega prava določa ZLS (1. in 2. odstavek 19.c člena). S statutom občine se lahko pravno subjektiviteta prizna tudi ožji enoti npr. KS. Ker v konkretnem primeru Statut (7. člen in še zlasti 74. člen), kar pritožbeno ni izpodbijano, priznava pravno subjektiviteto tožeče stranke, ki je tudi lastnica nepremičnine (redni izpis iz zemljiške knjige A5), ničnost katere je predmet konkretnega tožbenega zahtevka, poleg tega pa je tudi stranka te pogodbe kot služnostdajalka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka sposobnost biti stranka tega postopka, t.j. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti materialnega prava, saj lahko v skladu z 2. odstavkom 74. člena Statuta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, torej tudi sklepa pogodbe.
V skladu s splošnim in pravnim razlogovanjem je vsako izjemo od pravila potrebno interpretirati ozko in restriktivno, saj bi drugačno, pre(široko) razlaganje izjem lahko pripeljalo do situacije, ko bi izjeme postale pravilo in bi pomenile izogib namenu normodajalca, ki je pravilo oblikoval. V skladu s pravilno razlago izjeme iz 9. člena Odloka od siceršnjega pravila, da so pravni posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana, nični, je tudi po oceni pritožbenega sodišča možna le takšna razlaga izjeme, kot jo je predstavilo tudi sodišče prve stopnje, t.j. da se nanaša zgolj na pravne posle o storitvi (do višine 10.000,00 EUR) ali o gradbenih delih (do višine 20.000,00 EUR), sklenitev Pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti pa ne predstavlja nobenega od navedenih pravnih poslov iz 9. člena Odloka, zato je takšna pogodba sklenjena brez predhodnega soglasja župana v skladu z 19.c členom ZLS in 80. členom Statuta nična.