ZFPPIPP člen 88, 94, 94/3, 94/3-1, 151a, 151a/1, 151a/1-1, 151a/2.
postopek prisilne poravnave - upniški odbor - mnenje upniškega odbora - omejitev pristojnosti organa nadzora insolventnega dolžnika - sklep nadzornega sveta - prenehanje mandata člana uprave - podaljšanje - soglasje sodišča
Posebnost konkretnega primera je v tem, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločalo o soglasju k sklepu nadzornega sveta, da se članu uprave, ki je bil imenovan v času postopka prisilne poravnave, mandat podaljša še za eno leto. Ne glede na dejstvo, da s tem ni prišlo do spremembe člana poslovodstva v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da je tudi za podaljšanje mandata potrebno njegovo soglasje, in sicer zato, ker je s soglasjem odločalo že ob prvem imenovanju A. A. za člana uprave za določen čas enega leta. Posledično pa tudi ni bilo pomembno, da soglasja ni izdalo pred odločitvijo nadzornega sveta, pač pa ga je lahko dalo k že sprejeti odločitvi nadzornega sveta o podaljšanju mandata predsedniku uprave. Zato tudi ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče s sprejemom sklepa o soglasju po odločitvi nadzornega sveta ustvarilo v konkretnem primeru pravne učinke v zvezi z mandatom predsednika uprave za nazaj. Drugačen položaj bi bil, če soglasja ne bi dalo in bi v tem primeru A. A. položaj člana uprave prenehal, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da nobeden od dveh upniških odborov v 15 dneh po objavi zahteve sodišča za mnenje, o njem ni obvestil sodišča ter da je zato sodišče prve stopnje zaključilo, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev o soglasju. Pritožbeno sodišče se strinja, da ponovno pozivanje k mnenju v ponovljenem postopku ni bilo potrebno, saj pritožnik ni izkazal, da je upniški odbor sploh razpravljal o mnenju v 15 dnevnem roku po objavi zahteve za mnenje. Njegovo stališče, da bi moral sejo upniškega odbora sklicati upravitelj, je zmotno. Če mora upniški odbor odločiti o mnenju, mora sklicati sejo upniškega odbora predsednik upniškega odbora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054838
ZPP člen 236a, 286, 286/1, 436, 436/2, 494a. OZ člen 101, 101/2, 282, 619, 633.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - delna plačila - obseg pripravljalnih vlog - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - plačilni nalog v pravdnem postopku - novela ZPP-E - pisna izjava prič - odgovornost podjemnika za napake - neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev - notifikacija napak
V obravnavanem primeru toženki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Tudi če bi držale pritožbene navedbe, da toženka v vlogi z dne 27. 2. 2020, v kateri je bila omejena na dve strani navedb, ne bi mogla podati navedb glede tehničnih specifikacij aplikacije Superx (kot naj bi bile opredeljene v Testnem protokolu ter drugih podrobnosti glede dogovorjene funkcionalnosti programske opreme), pa bi to lahko brez omejitev navajala še na prvem naroku za glavno obravnavo dne 11. 3. 2020.
Namen dodatnega roka, ki ga sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo odredi pravdnima strankama za odgovor na vlogo nasprotne stranke, je v tem, da se jima zagotovi pravica do kontradiktornega postopka – da se stranki omogoči, da se z novimi navedbami iz vloge, ki ji je bila predložena tik pred narokom ali celo na naroku samem seznani in nanje odgovori. Vendar pa s tem strankama ni dana možnost, da v svoji vlogi po prvem naroku za glavno obravnavo navajata nova dejstva in dokaze, ki bi jih lahko neodvisno od navedb nasprotne stranke podali do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
Pred uveljavitvijo novele ZPP-E je sodišče v sodbi odločilo, ali ostane sklep o izvršbi v obsodilnem delu v veljavi ali pa se razveljav. Od uveljavitve te novele pa sodišče v postopku izdaje plačilnega naloga v odločbi o glavni stvari ne odloča več, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi, pač pa po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil plačilni nalog oziroma v tem primeru sklep o izvršbi razveljavljen, začne z obravnavanjem glavne stvari.
Če je prodajalec prodal stvar in prenesel lastninsko pravico na tretjega, ne da bi o tem obvestil predkupnega upravičenca, lahko to s tožbo zahteva, da se pogodba razveljavi in se stvar pod enakimi pgoji proda njemu.
V primeru menjalne pogodbe je predkupna pravica izključena.
OZ člen 395, 395/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53/3, 55, 55/1, 55/1-8, 55/2, 57, 58.
solidarna obveznost - obrazložen ugovor dolžnika - relevantni ugovorni razlogi - delno plačilo dolga
V skladu s prvim odstavkom 395. člena OZ vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti. Navedeno pomeni, da če sta obveznost solidarnih dolžnikov po izvršilnem naslovu morebiti (v celoti ali delno) že izpolnila A. A. in B. B., je dolžnica v obsegu, v katerem je upnik že prejel plačilo, prosta svoje obveznosti.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - nateg vratnih mišic - degenerativne spremembe
Podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je 179. člen OZ. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, drugo pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ker se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno.
Dejstvo, da je tožnik že pred škodnim dogodkom trpel zaradi izrazitih degenerativnih sprememb ledveno-križne hrbtenice, nikakor ne pomeni zgolj nemih degenerativnih sprememb, kar potrjuje tudi izvedeniško mnenje medicinske stroke.
Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni pravno priznana škoda, odškodnina iz tega naslova se prizna le izjemoma. Tožnik je po izdelavi izvedeniškega mnenja res umaknil tožbo glede zahtevane odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, vendar je izrecno vztrajal, da se s strani izvedenke ugotovljeno začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti upošteva kot del nevšečnosti, ki jih je trpel med zdravljenjem.
V sodni praksi je sprejeto, da se odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti (ko torej ne gre za trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti) odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
odgovor na tožbo - nepopoln odgovor na tožbo - nezadostno število izvodov vloge - poziv za dopolnitev vloge - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - zavrženje nepopolne vloge - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe v odgovor - vročitev poziva za dopolnitev vloge - prejem sodnega pisanja - pravilna vročitev - bivališče pravdne stranke - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje na naslov iz registra
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odgovor na tožbo zavrglo, ker toženec v roku, odmerjenem s sklepom z dne 21. 4. 2021, ni predložil še enega izvoda odgovora na tožbo.
Vročitev na naslov, ki ni naslov iz Centralnega registra prebivalstva, avtomatično ne pomeni, da je bila vročitve opuščena in naslovniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ZPP vročanje fizičnim osebam ne navezuje na naslov iz Centralnega registra prebivalstva. Na kršitev pravil o vročanju pa se tudi ni mogoče sklicevati, če naslovnik (kljub kršitvi) pisanje prejme (139. člen ZPP).
ZDoh-2 člen 69, 69/2.. ZUPJS člen 14, 14/3, 15, 15/2, 15/3, 15/5, 51.. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2016) člen 3, 3/2.. ZUP člen 7, 179.
denarna socialna pomoč - družinski član nosilca kmetijskega gospodarstva
V predmetnem sporu je pravno pomembno dejstvo, ali je bil tožnik v relevantnem obdobju vpisan kot član kmetijskega gospodarstva. Pravilno je sicer razlogovanje sodišča, da četudi je bil tožnik vpisan kot član kmetijskega gospodarstva, to ne pomeni, da je avtomatično pridobil dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti, vendar ne iz razloga kot pojasnjuje sodišče, ker bi dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti lahko pridobival le originalni nosilec, temveč ker je tožnik uveljavljal okoliščine, ki po vsebini lahko predstavljajo izjemo po tretjem odstavku 14. člena ZUPJS, česar pa toženec v okviru ugotovitvenega postopka ni ugotavljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00066654
ZIZ člen 15, 17, 17/2-1, 226. ZPP člen 287, 412, 412/2.
razmerja med starši in otroki - določitev stikov s sodno poravnavo - stik otroka s staršem - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - zavračanje stikov - obveznost starša na pripravo stikov - trditveno in dokazno breme - vezanost sodišča na izvršilni naslov - največja korist otroka - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do enakega varstva pravic v postopku - kontradiktornost izvršilnega postopka
Vsak od roditeljev si mora prizadevati za izvedbo stikov, zato mora vsak od staršev ne samo opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike, temveč je zavezan tudi k aktivnemu ravnanju. Izvajanje sodne odločbe o stikih mora biti zato, ko ni komunikacije med staršema, strogo in dosledno ter ne sme puščati praznin, pri katerih bi lahko prihajalo do odmika obveznosti, določene v izvršilnem naslovu. Namen odločbe o stikih, ki predstavlja tako pravico otroka kot pravico starša, je zato v spoštovanju določenih stikov. Do takrat, dokler izvršilni naslov ni spremenjen, razveljavljen ali izrečen za ničnega, velja in je izvršilno sodišče pri njegovem izvrševanju nanj vezano.
Dolžnici najprej pritožbeno sodišče odgovarja, da se pri izvrševanju odločbe o stikih ne more in ne sme ponovno ugotavljati, ali so v izvršilnem naslovu določeni stiki v korist otrok, saj bi se s tem poseglo v sam izvršilni naslov. Dolžnost starša, pri katerem sta otroka je, da otroka pripravi na uspešno izvajanje stikov in je tako zavezan k aktivnemu ravnanju. Tudi v primeru, če bi se otroka upirala stikom z drugim roditeljem, s katerim ne živita, se to v izvršilnem postopku ne more upoštevati na način, kot si ga predstavlja dolžnica. Pri izvrševanju odločbe o stikih tako ni mogoče slediti vsakokratnim željam otrok, saj je končni cilj določitve stikov zdrav in vsestranski razvoj otrokove osebnosti in ta cilj gotovo pretehta nad morebitnim trenutnim zadovoljstvom otrok z izvajanjem stikov v zmanjšanem ali drugačnem obsegu oziroma ob upoštevanju njunih želja. Za izvršilno sodišče je zato bistvena ugotovitev, ali se izvršilni naslov izvršuje tako, kot se glasi oziroma ali je dolžnica s trditvami in dokazi v ugovoru zoper sklep o izvršbi (in ne v kasnejših vlogah) zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o tem, da je storila vse, da otroka pripravi na stik, pa ga otroka zavračata. Že Vrhovno sodišče RS je v svoji odločbi poudarilo, da tisti od staršev, ki izvršuje stike, mora opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka. Tisti od staršev, pri katerem pa otrok živi in je v njegovem varstvu in vzgoji, pa mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Zato si mora prizadevati za ustrezen odnos otrok do stikov z drugim od staršev.
ugovor po izteku roka - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - pogodbeno razmerje - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Dolžnikove ugovorne navedbe, ki se nanašajo na obstoj pogodbenega razmerja z upnikom in na potek sojenja, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, ne predstavljajo ugovornih razlogov po 56. členu ZIZ.
ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 36, 36/1, 401, 401/1.. ZPIZ-2C člen 2, 2/3, 2/4, 2/8.
pravica do pokojnine - višina pokojnine - zavarovanje za ožji obseg pravic
Ni sporno, da je tožnik dopolnil 41 let, 6 mesecev in 28 dni zavarovalne oziroma pokojninske dobe, vendar prav zaradi dejstva, ker je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, sodi med zavarovance iz prvega odstavka 401. člena ZPIZ-2. Tem zavarovancem glede na izrecno določbo osmega odstavka 2. člena ZPIZ-2C pravica do zneska pokojnine v višini 500,00 EUR (tretji in četrti odstavek 2. člena ZPIZ-2C) ni zagotovljena.
odlog izvršbe na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - ugovor tretjega - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za odlog izvršbe - izkaz verjetnosti lastninske pravice - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - verjeten izkaz predpostavk za odlog izvršbe - kršitev pravice do izjave v postopku
V primeru kot je obravnavani, ko tretji zatrjujejo, da imajo na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, lastninsko pravico, sicer od njih ni mogoče pričakovati aktivnosti v smeri iskanja drugega stanovanja. Že iz tega razloga bi sodišče prve stopnje moralo glede na trditve tretjih primarno ugotavljati ali so izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ. Smiselna uporaba določila drugega odstavka 71. člena ZIZ pride v poštev, če sodišče ugotovi, da tretji svoje (v tem primeru lastninske) pravice ni izkazal za verjetne, zatrjuje pa, da je nepremičnina njegov dom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054292
KZ-1 člen 91, 91/1-4, 91/4, 235, 235/1, 235/2, 253, 253/1. ZKP člen 378, 378/1, 445. ZDR-1 člen 135, 135/3.
overitev lažne vsebine - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna listina - plačilna lista - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - novo kaznivo dejanje - ugotovitveni postopek - seja pritožbenega sodišča - obvestilo o seji pritožbenega sodišča - skrajšani postopek - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Kazenski pregon za kaznivo dejanje po prvem odstavku 235. člena KZ-1 zastara v desetih letih od storitve kaznivega dejanja. V skladu z določbo četrtega odstavka 91. člena KZ-1 se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje teči znova. V konkretnem primeru iz izpiska iz kazenske evidence izhaja, da je bil obdolženi A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah II K 26460/2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 26460/2018, pravnomočno dne 1. 4. 2021, spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, ki je bilo storjeno v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 12. 2017. Torej je obdolženi A. A. v času, ko je tekel rok za zastaranje kazenskega pregona za kazniva dejanja obsežena v izreku izpodbijane sodbe, storil enako hudo kaznivo dejanje, za katerega je bil dne 1. 4. 2021 pravnomočno obsojen. Navedeno pomeni, da je bilo zastaranje kazenskega pregona na podlagi določbe četrtega odstavka 91. člena KZ-1 pretrgano dne 31. 12. 2017 in je tega dne začelo teči znova ter desetletni zastaralni rok še ni iztekel.
Kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 je lahko podano tudi v primeru, ko upravni organ odloča v ugotovitvenem postopku. Bistveno je, ali je organ lahko preveril resničnost tistih navedb, ki so bile odločilnega pomena za njegovo odločitev. Če organ take možnosti ni imel, je kaznivo dejanje mogoče izvršiti, čeprav organ odloča v ugotovitvenem postopku. Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi, da je upravna enota odločala v okviru ugotovitvenega postopka, opraviti še presojo, ali je v okviru ugotovitvenega postopka imela realne možnosti preveriti resničnost podatkov vsebovanih v plačilnih listah.
ZSV člen 100, 100/1.. Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2003) člen 6, 18, 18/3, 31.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je tretje določilo izročilne pogodbe in izročilne pogodbe za slučaj smrti potrebno razlagati v smislu vseh življenjskih situacij in ne le na nudenje materialnih dobrin. Pravilno je ocenilo, da pogodbenega namena ni mogoče omejiti le na izpolnjevanje obveznosti, ko je upravičenka bivala na svojem naslovu. Čeprav se tožnika z izročilno pogodbo in izročilno pogodbo za slučaj smrti nista zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva za B. B., pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma da so iz izročilne pogodbe tožnikoma ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti.
sodni penali - nedenarna obveznost, določena v sodni poravnavi
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da nedenarna obveznost, katere spoštovanje si dolžnica prizadeva doseči s sodnimi penali, pomeni trajno obveznost dolžnika, da se vzdrži s poravnavo prepovedanih dejanj. Takšnega namena pa v okviru instituta sodnih penalov ni mogoče doseči. Pri obveznostih, pri katerih se mora dolžnik trajno vzdržati določenega ravnanja, namreč izpolnitve obveznosti zaradi same narave obveznosti ni mogoče doseči z določitvijo roka, v katerem naj dolžnik obveznost izpolni, kot je to predvideno v prvem odstavku 269. člena OZ in kot je v svojem predlogu predlagala upnica. V določbi 269. člena OZ, ki izrecno predvideva plačilo sodnih penalov za vsak dan (ali drugo časovno enoto) zamude, pa tudi ni predvidena določitev sodnih penalov za primere drugih kršitev, kot je zamuda z izpolnitvijo obveznosti. V OZ tako tudi ni podlage, da bi se plačilo sodnih penalov določilo za vsak dan, ko dolžnik krši prepoved (za kar si, kot izhaja iz obrazložitve njenega predloga, dejansko prizadeva upnica).
Procesno dokazno breme je postopkovna anticipacija materialnega dokaznega bremena, zato se kaže predvsem v dokaznih predlogih strank, kar urejata določili 7. in 212. člena ZPP, pa tudi v določilu 215. člena ZPP, ki dobi svoj pomen v situaciji, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva oziroma se prepričati o resničnosti ali neresničnosti trditev strank o pravno odločilnem dejstvu. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča vsa ta procesna zakonska določila uporabilo pravilno in povsem pravilno glede na materialno dokazno breme med stranki tega pravdnega postopka porazdelilo tudi procesno dokazno breme. Pravilno je tako ob pravilni uporabi določil 7. in 212. člena ZPP obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, da je bilo na tožniku (po materialnem pravu) dokazno breme, da dokaže izročitev zneska posojila, ki ga je tožnik zmogel, saj je za te svoje trditve ponudil dovolj in ustrezne dokaze, da se je sodišče lahko prepričalo o obstoju teh dejstev. Prav tako pravilno je tudi pojasnilo, da je bilo na tožencih po tem, ko je tožnik uspel dokazati izročitev tega zneska posojila, ko je torej zmogel svoje dokazno breme, ob pravilni uporabi 7. in 212. člena ZPP dokazno breme, da dokažeta svoje navedbe o ničnosti oziroma navideznosti posojilne pogodbe.
ZUJF člen 165, 168, 168/1, 168/2, 168/3.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3.
vračilo preveč izplačanih sredstev - stroški prevoza na delo - javni prevoz - kilometrina
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi morala tožena stranka uporabiti avtobusni prevoz AP A. v obdobju med 1. 6. 2016 in 28. 2. 2018 in ne vlaka. Ker Aneks h KPND razmejuje prihod na delo in z dela, glede na povrnitev stroškov le na javni prevoz oziroma kilometrino, v kolikor javni prevoz ni možen, lahko javni uslužbenec uveljavlja plačilo za javni prevoz ali kilometrino. Jezikovna razlaga kaže na izključujočo naravo povrnitve stroškov, pri kateri se potem, ko se za javnega uslužbenca izključi možnost javnega prevoza, priznava le kilometrina. Aneks tudi ne predvideva, da bi tudi znotraj javnega prevoza bilo potrebno ugotavljati, katero javno prevozno sredstvo (vlak ali avtobus) predstavlja cenejši način prevoza.
ZIZ člen 15, 17, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20a, 20a/3, 20a/4, 20a/5. ZPP člen 307, 307/2.
sodna poravnava - izvršljivost sodne poravnave - zapisnik o sodni poravnavi - zapadlost celotne terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - pogoj - javna listina - po zakonu overjena zasebna listina - pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku - načelo formalne legalitete - izpolnitev denarne obveznosti - dokazilo o plačilu
V primeru terjatve, ki izvira iz sodne poravnave in katere zapadlost ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v sodni poravnavi (torej od izpolnitve določenega pogoja), ZIZ ne vsebuje posebnih določb. Mogoče pa je povzeti, da sama sklenjena sodna poravnava nikakor ne zadošča za ugotovitev, da je izpolnjen bodoči pogoj, za katerega ob sklenitvi sodne poravnave ni moglo biti znano, da bo izpolnjen. Ker torej sklenjena sodna poravnava ne dokazuje, da je izpolnjen v njej določen pogoj, je za dokazovanje zapadlosti terjatve treba izhajati iz že navedenega drugega odstavka 20. člena ZIZ. Če stranki sodne poravnave ne bosta nastopa pogoja ugotovili s sodno poravnavo (novo), bo moral upnik uresničitev takšnega pogoja dokazati bodisi z javno listino bodisi s pravnomočno sodbo. Nikakor pa za izvršljivost od pogoja odvisne zapadlosti terjatve ne bo zadoščala sodna poravnava s katero je bil za zapadlost dogovorjen odložni pogoj.
Upnik je na podlagi sodne poravnave predlagal izvršbo za celotno s sodno poravnavo dogovorjeno (obročno) obveznost, ki naj bi zapadla s tem, ker je bil dolžnik v zamudi z dvema zaporednima mesečnima obrokoma. Za zapadlost celotne dogovorjene vsote, ki je odvisna od uresničitve odložnega pogoja (zamuda s plačilom dveh zaporednih mesečnih obrokov), sama sklenjena sodna poravnava ne zadošča. Ker pa upnik zapadlosti celotne dolžnikove obveznosti ni dokazal niti z javno listino niti s pravnomočno sodbo, je treba ugotoviti, da je dokazal, da sta zapadla samo dva dogovorjena mesečna obroka po 100 EUR – zapadlost teh dveh obrokov je odvisna zgolj od poteka časa in je razvidna iz sklenjene sadne poravnave.
ločitvena pravica - prijava terjatve v stečajnem postopku - začetek stečajnega postopka nad zastaviteljem - pravnomočen sklep o izvršbi - premoženje stečajnega dolžnika - posojilna pogodba - notarski zapis - stečajna masa - tuj dolg - hipoteka na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - nepopoln zahtevek - substanciranost navedb - pravna in dejanska vprašanja
Nepremičnine, ki so last drugega pravnega subjekta, ne morejo biti del stečajne mase in upniki se iz tujega premoženja ne morejo poplačati. Temu logično sledi, da toženec ne more imeti ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika, ki ni več v njegovi lasti.
Tožnica je v zadostni meri in substancirano izpodbijala terjatev toženca do stečajnega dolžnika, zato bi se moralo sodišče do tega vprašanja opredeliti oziroma konkretneje obrazložiti, zakaj terjatve ni substancirano izpodbijala.
predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo - dokazno breme dolžnika - test sorazmernosti
Dolžnik, ki predlaga dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino na podlagi določb 169. člena ZIZ, mora, da bi sodišče njegovemu predlogu lahko ugodilo, v skladu s četrtim odstavkom 169. člena ZIZ izkazati tudi verjetnost, da bo terjatev poplačana s prodajo te nepremičnine, in sicer že v predlogu, s katerim predlaga dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino.