ZPP člen 7, 150, 150/1, 212, 332a, 332b, 332c, 332c/2, 332d, 337, 337/1. ZIZ člen 15.
pravica do pregleda in prepisovanja spisa - tajni podatki - dostop do tajnih podatkov - izvršilni postopek pravnomočno končan - pravica do poštenega postopka - varstvo tajnih podatkov - razkritje zaupnih dokumentov - zadostna trditvena podlaga - tehtanje pravic v koliziji
Sodišče pri odločanju o tem, ali bo dopustilo vpogled v vloge in listine, ki so jih stranke priložile vlogam, ki vsebujejo tajne podatke, tehta med na eni strani spoštovanjem poštenosti sodnega postopka na drugi strani pa varstvom tajnih podatkov. To pa pomeni, da mora stranka, ki zahteva vpogled v listine, ki vsebujejo tajne podatke, postaviti trditve, iz katerih izhaja ustrezen interes za spoštovanje poštenosti sodnega postopka, ki jih je potem mogoče tehtati z varstvom tajnih podatkov.
V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 10. 7. 2017 – dokument Državnega odvetništva RS št. 1, je navedeno, da so podatki v navedenem dokumentu določeni kot tajni s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko razkrilo (1) naziv, ki ga Slovenska obveščevalno-varnostna agencija uporablja za materialno in finančno poslovanje, ter (2) identifikacijske podatke uradnih oseb Slovenske varnostno-obveščevalne agencije. V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje pritožba z dne 11. 9. 2018 zoper sklep z dne 3. 9. 2018 – dokument Državnega odvetništva RS št. 2, pa je navedeno, da so podatki v dokumentu označeni s stopnjo tajnosti »INTERNO«, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog dolžnice. Upnikova trditev v prošnji z dne 23. 12. 2021, da dostop do vseh listin, ki tvorijo spis te izvršilne zadeve, tudi tistih dveh, ki sta bili, ker ju je dolžnica označila s stopnjama tajnosti »ZAUPNO« oziroma »INTERNO«, iz spisa odstranjeni, potrebuje zaradi urejanja svojih pravic v povezavi s postopki procesa, je pavšalna in nedoločna, saj iz nje ni mogoče razbrati, za kateri konkretni proces se mora upnik seznaniti tudi z vsebino navedenih dokumentov Državnega odvetništva RS, označenih s stopnjama tajnosti »ZAUPNO« oziroma »INTERNO«.
Sodišče prve stopnje je skrbno tehtalo na eni strani škodljive posledice, ki bi jih imelo razkritje tajnih podatkov, na drugi strani pa upnikovo pravico do vpogleda v dokumenta, ki vsebujeta tajne podatke. Pri tem pa je pravilno ugotovilo, da upnik ni izkazal konkretne koristi, ki bi jo imel, če bi se njegovi prošnji ugodilo, zaradi česar njegova pravica do vpogleda v oba dokumenta, ki vsebujeta tajne podatke, ne prevlada nad varstvom tajnih podatkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00055613
ZPIZ-2 člen 196.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - protipravnost ravnanja - pokojninska doba
Glede vodenja podatkov v matični evidenci zavarovanec je tožena stranka odvisna od podatkov, ki jih ji sporočijo zavezanci za posredovanje podatkov. S podatkom, kdaj je tožnik služil vojaški rok, tožena stranka očitno ni razpolagala. To pa je vodilo k napačni ugotovitvi tožnikove pokojninske dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji. Tožnik je dobil pisno informacijo in bi enako, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, tožnik lahko odreagiral in toženo stranko opozoril na napako. Tega pa ni storil. Tudi kasneje, ko mu je bila izdana nova pisna informacija, ni opozoril avstrijskega nosilca zavarovanja o predhodno sporočenem napačnem podatku glede dopolnjene pokojninske dobe v Republiki Sloveniji. Torej tudi če ni tožena stranka avstrijskemu nosilcu zavarovanja po ugotovitvi napake posredovala popravljene podatke, to še ne pomeni, da gre za ravnanje, ki bi kazalo na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava oziroma da bi bilo ravnanje tožene stranke oziroma referentov, ki so vodili postopek, samovoljno oziroma arbitrarno.
nadomestilo za primer brezposelnosti - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikovemu razlogovanju, da je bil predhodni postopek pomanjkljivo izveden, ker toženec ni predložil nobenih listin in je tožnik odločal na podlagi fikcije. Tožencu je bila za obdobje treh mesecev z odločbo z dne 14. 5. 2018 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Zaradi zaposlitve je pravica tožencu prenehala na podlagi odločbe z dne 5. 7. 2018, dne 15. 1. 2019 pa je toženec podal vlogo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo še za preostali neizkoriščeni del pravice. Sam toženec je k vlogi priložil obrazec avstrijskega nosilca zavarovanja U1 z dne 14. 1. 2019, ki izkazuje, da je bil vlagatelj v obdobju od 26. 10. 2016 do 23. 3. 2018 iz naslova delovnega razmerja vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Avstriji.
odgovor na tožbo - nepopoln odgovor na tožbo - nezadostno število izvodov vloge - poziv za dopolnitev vloge - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - zavrženje nepopolne vloge - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe v odgovor - vročitev poziva za dopolnitev vloge - prejem sodnega pisanja - pravilna vročitev - bivališče pravdne stranke - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje na naslov iz registra
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odgovor na tožbo zavrglo, ker toženec v roku, odmerjenem s sklepom z dne 21. 4. 2021, ni predložil še enega izvoda odgovora na tožbo.
Vročitev na naslov, ki ni naslov iz Centralnega registra prebivalstva, avtomatično ne pomeni, da je bila vročitve opuščena in naslovniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ZPP vročanje fizičnim osebam ne navezuje na naslov iz Centralnega registra prebivalstva. Na kršitev pravil o vročanju pa se tudi ni mogoče sklicevati, če naslovnik (kljub kršitvi) pisanje prejme (139. člen ZPP).
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - ukrepi zavarovanja
S predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja nedenarne terjatve, ta ne predstavlja primernega ukrepa za zavarovanje zahtevka za prepustitev poslov družbi.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - fotografije - uporaba dokazov - občutek ogroženosti
Četudi so kršitve izrečenih ukrepov redke, je utemeljeno stališče sodišča prve stopnje, da kažejo na to, da pritožnik še ni povsem uvidel nesprejemljivosti svojih ravnanj. S tem, ko daje predlagateljici vedeti, da je še vedno del njenega življenja, pri njej ohranja občutke strahu, negotovosti in življenjske ogroženosti. Ob upoštevanju vseh okoliščin, navedenih v izpodbijanem sklepu, je odločitev o podaljšanju ukrepov pravilna.
Če je prodajalec prodal stvar in prenesel lastninsko pravico na tretjega, ne da bi o tem obvestil predkupnega upravičenca, lahko to s tožbo zahteva, da se pogodba razveljavi in se stvar pod enakimi pgoji proda njemu.
V primeru menjalne pogodbe je predkupna pravica izključena.
ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 36, 36/1, 401, 401/1.. ZPIZ-2C člen 2, 2/3, 2/4, 2/8.
pravica do pokojnine - višina pokojnine - zavarovanje za ožji obseg pravic
Ni sporno, da je tožnik dopolnil 41 let, 6 mesecev in 28 dni zavarovalne oziroma pokojninske dobe, vendar prav zaradi dejstva, ker je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, sodi med zavarovance iz prvega odstavka 401. člena ZPIZ-2. Tem zavarovancem glede na izrecno določbo osmega odstavka 2. člena ZPIZ-2C pravica do zneska pokojnine v višini 500,00 EUR (tretji in četrti odstavek 2. člena ZPIZ-2C) ni zagotovljena.
sodni penali - nedenarna obveznost, določena v sodni poravnavi
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da nedenarna obveznost, katere spoštovanje si dolžnica prizadeva doseči s sodnimi penali, pomeni trajno obveznost dolžnika, da se vzdrži s poravnavo prepovedanih dejanj. Takšnega namena pa v okviru instituta sodnih penalov ni mogoče doseči. Pri obveznostih, pri katerih se mora dolžnik trajno vzdržati določenega ravnanja, namreč izpolnitve obveznosti zaradi same narave obveznosti ni mogoče doseči z določitvijo roka, v katerem naj dolžnik obveznost izpolni, kot je to predvideno v prvem odstavku 269. člena OZ in kot je v svojem predlogu predlagala upnica. V določbi 269. člena OZ, ki izrecno predvideva plačilo sodnih penalov za vsak dan (ali drugo časovno enoto) zamude, pa tudi ni predvidena določitev sodnih penalov za primere drugih kršitev, kot je zamuda z izpolnitvijo obveznosti. V OZ tako tudi ni podlage, da bi se plačilo sodnih penalov določilo za vsak dan, ko dolžnik krši prepoved (za kar si, kot izhaja iz obrazložitve njenega predloga, dejansko prizadeva upnica).
meje preizkusa v pritožbenem postopku - preizkus po uradni dolžnosti
Iz vloge z dne 12. 10. 2021 sledi, da pritožnica vlaga pritožbo zoper sklep zato, ker iz pravnega pouka sledi, da se na sklep lahko pritoži, a se je odločila, da v postopek ne bo šla. Zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo preizkusilo samo v okviru tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v smislu določila drugega odstavka 350. člena ZPP.
postopek osebnega stečaja - obseg stečajne mase - načrt poteka stečajnega postopka - nadzor nad stečajnim upraviteljem - unovčevanje stečajne mase - prodaja premoženja stečajnega dolžnika
Sodišče mora na podlagi upraviteljevih poročil nadzorovati, ali upravitelj opravlja dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka. Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase.
ZSV člen 100, 100/1.. Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2003) člen 6, 18, 18/3, 31.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je tretje določilo izročilne pogodbe in izročilne pogodbe za slučaj smrti potrebno razlagati v smislu vseh življenjskih situacij in ne le na nudenje materialnih dobrin. Pravilno je ocenilo, da pogodbenega namena ni mogoče omejiti le na izpolnjevanje obveznosti, ko je upravičenka bivala na svojem naslovu. Čeprav se tožnika z izročilno pogodbo in izročilno pogodbo za slučaj smrti nista zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva za B. B., pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma da so iz izročilne pogodbe tožnikoma ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti.
ZIZ člen 15, 17, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20a, 20a/3, 20a/4, 20a/5. ZPP člen 307, 307/2.
sodna poravnava - izvršljivost sodne poravnave - zapisnik o sodni poravnavi - zapadlost celotne terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - pogoj - javna listina - po zakonu overjena zasebna listina - pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku - načelo formalne legalitete - izpolnitev denarne obveznosti - dokazilo o plačilu
V primeru terjatve, ki izvira iz sodne poravnave in katere zapadlost ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v sodni poravnavi (torej od izpolnitve določenega pogoja), ZIZ ne vsebuje posebnih določb. Mogoče pa je povzeti, da sama sklenjena sodna poravnava nikakor ne zadošča za ugotovitev, da je izpolnjen bodoči pogoj, za katerega ob sklenitvi sodne poravnave ni moglo biti znano, da bo izpolnjen. Ker torej sklenjena sodna poravnava ne dokazuje, da je izpolnjen v njej določen pogoj, je za dokazovanje zapadlosti terjatve treba izhajati iz že navedenega drugega odstavka 20. člena ZIZ. Če stranki sodne poravnave ne bosta nastopa pogoja ugotovili s sodno poravnavo (novo), bo moral upnik uresničitev takšnega pogoja dokazati bodisi z javno listino bodisi s pravnomočno sodbo. Nikakor pa za izvršljivost od pogoja odvisne zapadlosti terjatve ne bo zadoščala sodna poravnava s katero je bil za zapadlost dogovorjen odložni pogoj.
Upnik je na podlagi sodne poravnave predlagal izvršbo za celotno s sodno poravnavo dogovorjeno (obročno) obveznost, ki naj bi zapadla s tem, ker je bil dolžnik v zamudi z dvema zaporednima mesečnima obrokoma. Za zapadlost celotne dogovorjene vsote, ki je odvisna od uresničitve odložnega pogoja (zamuda s plačilom dveh zaporednih mesečnih obrokov), sama sklenjena sodna poravnava ne zadošča. Ker pa upnik zapadlosti celotne dolžnikove obveznosti ni dokazal niti z javno listino niti s pravnomočno sodbo, je treba ugotoviti, da je dokazal, da sta zapadla samo dva dogovorjena mesečna obroka po 100 EUR – zapadlost teh dveh obrokov je odvisna zgolj od poteka časa in je razvidna iz sklenjene sadne poravnave.
Pri tožniku telesne okvare po Seznamu telesnih okvar ni mogoče ugotoviti po nobeni točki poglavja VI. Skladno s 7. točko navedenega poglavja bi bila 30 % telesna okvara podana v primeru, če bi pri tožniku prišlo do izgube devetih ali več prstnih členkov na prstih ene ali obeh rok. Kot je bilo ugotovljeno že v okviru postopka leta 1997, pa pri tožniku manjka manj kot devet falang prstov leve roke, torej členkov.
odlog izvršbe na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - ugovor tretjega - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za odlog izvršbe - izkaz verjetnosti lastninske pravice - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - verjeten izkaz predpostavk za odlog izvršbe - kršitev pravice do izjave v postopku
V primeru kot je obravnavani, ko tretji zatrjujejo, da imajo na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, lastninsko pravico, sicer od njih ni mogoče pričakovati aktivnosti v smeri iskanja drugega stanovanja. Že iz tega razloga bi sodišče prve stopnje moralo glede na trditve tretjih primarno ugotavljati ali so izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ. Smiselna uporaba določila drugega odstavka 71. člena ZIZ pride v poštev, če sodišče ugotovi, da tretji svoje (v tem primeru lastninske) pravice ni izkazal za verjetne, zatrjuje pa, da je nepremičnina njegov dom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054292
KZ-1 člen 91, 91/1-4, 91/4, 235, 235/1, 235/2, 253, 253/1. ZKP člen 378, 378/1, 445. ZDR-1 člen 135, 135/3.
overitev lažne vsebine - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna listina - plačilna lista - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - novo kaznivo dejanje - ugotovitveni postopek - seja pritožbenega sodišča - obvestilo o seji pritožbenega sodišča - skrajšani postopek - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Kazenski pregon za kaznivo dejanje po prvem odstavku 235. člena KZ-1 zastara v desetih letih od storitve kaznivega dejanja. V skladu z določbo četrtega odstavka 91. člena KZ-1 se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje teči znova. V konkretnem primeru iz izpiska iz kazenske evidence izhaja, da je bil obdolženi A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah II K 26460/2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 26460/2018, pravnomočno dne 1. 4. 2021, spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, ki je bilo storjeno v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 12. 2017. Torej je obdolženi A. A. v času, ko je tekel rok za zastaranje kazenskega pregona za kazniva dejanja obsežena v izreku izpodbijane sodbe, storil enako hudo kaznivo dejanje, za katerega je bil dne 1. 4. 2021 pravnomočno obsojen. Navedeno pomeni, da je bilo zastaranje kazenskega pregona na podlagi določbe četrtega odstavka 91. člena KZ-1 pretrgano dne 31. 12. 2017 in je tega dne začelo teči znova ter desetletni zastaralni rok še ni iztekel.
Kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 je lahko podano tudi v primeru, ko upravni organ odloča v ugotovitvenem postopku. Bistveno je, ali je organ lahko preveril resničnost tistih navedb, ki so bile odločilnega pomena za njegovo odločitev. Če organ take možnosti ni imel, je kaznivo dejanje mogoče izvršiti, čeprav organ odloča v ugotovitvenem postopku. Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi, da je upravna enota odločala v okviru ugotovitvenega postopka, opraviti še presojo, ali je v okviru ugotovitvenega postopka imela realne možnosti preveriti resničnost podatkov vsebovanih v plačilnih listah.
ločitvena pravica - prijava terjatve v stečajnem postopku - začetek stečajnega postopka nad zastaviteljem - pravnomočen sklep o izvršbi - premoženje stečajnega dolžnika - posojilna pogodba - notarski zapis - stečajna masa - tuj dolg - hipoteka na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - nepopoln zahtevek - substanciranost navedb - pravna in dejanska vprašanja
Nepremičnine, ki so last drugega pravnega subjekta, ne morejo biti del stečajne mase in upniki se iz tujega premoženja ne morejo poplačati. Temu logično sledi, da toženec ne more imeti ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika, ki ni več v njegovi lasti.
Tožnica je v zadostni meri in substancirano izpodbijala terjatev toženca do stečajnega dolžnika, zato bi se moralo sodišče do tega vprašanja opredeliti oziroma konkretneje obrazložiti, zakaj terjatve ni substancirano izpodbijala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054505
ZKP člen 78, 78/1, 236, 445. KZ-1 člen 68, 68/1, 68/4, 160, 160/1, 160/4. ZOdv člen 6, 6/1. URS člen 29, 29-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
žaljiva obdolžitev - objektivno žaljivo ravnanje - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - tajnost odvetnikovih podatkov - sodni opomin - posebne olajševalne okoliščine - seja pritožbenega senata - javna seja - skrajšani postopek
Odvetnikov privilegij iz 236. člena ZKP ni absoluten. Odvetnik je po 236. členu ZKP oproščen dolžnosti pričanja o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju poklica. Prvi odstavek 6. člena ZOdv določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Upoštevaje navedeni zakonski določbi je torej pomembno le to, ali je odvetnik določen podatek izvedel od svoje stranke med opravljanjem odvetniškega poklica in ne tudi okoliščina ali ima oziroma nima s svojo stranko sklenjenega pisnega ali ustnega pooblastilnega razmerja.
Za izrek sodnega opomina sta določena dva pogoja. S prvim (formalnim pogojem) se zahteva, da je kaznivo dejanje že po samem zakonu lahko glede na predpisano kazen. Z drugim pogojem pa se dodatno zahteva, da je bilo konkretno storilčevo ravnanje glede na okoliščine še posebno lahko.
Ker je tožnica pritožbo umaknila preden je pritožbeno sodišče o njej odločilo, je umik dopusten (drugi odstavek 334. člena ZPP). Zato se s tem sklepom zgolj ugotovi umik pritožbe.