Iz citiranih določb ZDSS-1, ki jih je mogoče pravilno interpretirati in uporabljati le v skladu z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva zoper posamične upravne akte iz 157. člena Ustave RS, nedvomno izhaja, da se pravni interes za vložitev izpodbojnih tožb zoper drugostopenjske upravne odločbe domneva. Pravne koristi ali pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno niti ni dopustno ugotavljati. Iz tega razloga tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, ko je ob neizkazani pravni koristi potrebno tožbo zavreči na podlagi 274. člena ZPP.
Pri tožniku telesne okvare po Seznamu telesnih okvar ni mogoče ugotoviti po nobeni točki poglavja VI. Skladno s 7. točko navedenega poglavja bi bila 30 % telesna okvara podana v primeru, če bi pri tožniku prišlo do izgube devetih ali več prstnih členkov na prstih ene ali obeh rok. Kot je bilo ugotovljeno že v okviru postopka leta 1997, pa pri tožniku manjka manj kot devet falang prstov leve roke, torej členkov.
ZIZ člen 15, 17, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20a, 20a/3, 20a/4, 20a/5. ZPP člen 307, 307/2.
sodna poravnava - izvršljivost sodne poravnave - zapisnik o sodni poravnavi - zapadlost celotne terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - pogoj - javna listina - po zakonu overjena zasebna listina - pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku - načelo formalne legalitete - izpolnitev denarne obveznosti - dokazilo o plačilu
V primeru terjatve, ki izvira iz sodne poravnave in katere zapadlost ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v sodni poravnavi (torej od izpolnitve določenega pogoja), ZIZ ne vsebuje posebnih določb. Mogoče pa je povzeti, da sama sklenjena sodna poravnava nikakor ne zadošča za ugotovitev, da je izpolnjen bodoči pogoj, za katerega ob sklenitvi sodne poravnave ni moglo biti znano, da bo izpolnjen. Ker torej sklenjena sodna poravnava ne dokazuje, da je izpolnjen v njej določen pogoj, je za dokazovanje zapadlosti terjatve treba izhajati iz že navedenega drugega odstavka 20. člena ZIZ. Če stranki sodne poravnave ne bosta nastopa pogoja ugotovili s sodno poravnavo (novo), bo moral upnik uresničitev takšnega pogoja dokazati bodisi z javno listino bodisi s pravnomočno sodbo. Nikakor pa za izvršljivost od pogoja odvisne zapadlosti terjatve ne bo zadoščala sodna poravnava s katero je bil za zapadlost dogovorjen odložni pogoj.
Upnik je na podlagi sodne poravnave predlagal izvršbo za celotno s sodno poravnavo dogovorjeno (obročno) obveznost, ki naj bi zapadla s tem, ker je bil dolžnik v zamudi z dvema zaporednima mesečnima obrokoma. Za zapadlost celotne dogovorjene vsote, ki je odvisna od uresničitve odložnega pogoja (zamuda s plačilom dveh zaporednih mesečnih obrokov), sama sklenjena sodna poravnava ne zadošča. Ker pa upnik zapadlosti celotne dolžnikove obveznosti ni dokazal niti z javno listino niti s pravnomočno sodbo, je treba ugotoviti, da je dokazal, da sta zapadla samo dva dogovorjena mesečna obroka po 100 EUR – zapadlost teh dveh obrokov je odvisna zgolj od poteka časa in je razvidna iz sklenjene sadne poravnave.
odgovor na tožbo - nepopoln odgovor na tožbo - nezadostno število izvodov vloge - poziv za dopolnitev vloge - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - zavrženje nepopolne vloge - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe v odgovor - vročitev poziva za dopolnitev vloge - prejem sodnega pisanja - pravilna vročitev - bivališče pravdne stranke - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje na naslov iz registra
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odgovor na tožbo zavrglo, ker toženec v roku, odmerjenem s sklepom z dne 21. 4. 2021, ni predložil še enega izvoda odgovora na tožbo.
Vročitev na naslov, ki ni naslov iz Centralnega registra prebivalstva, avtomatično ne pomeni, da je bila vročitve opuščena in naslovniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ZPP vročanje fizičnim osebam ne navezuje na naslov iz Centralnega registra prebivalstva. Na kršitev pravil o vročanju pa se tudi ni mogoče sklicevati, če naslovnik (kljub kršitvi) pisanje prejme (139. člen ZPP).
meje preizkusa v pritožbenem postopku - preizkus po uradni dolžnosti
Iz vloge z dne 12. 10. 2021 sledi, da pritožnica vlaga pritožbo zoper sklep zato, ker iz pravnega pouka sledi, da se na sklep lahko pritoži, a se je odločila, da v postopek ne bo šla. Zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo preizkusilo samo v okviru tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v smislu določila drugega odstavka 350. člena ZPP.
ugovor po izteku roka - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - pogodbeno razmerje - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Dolžnikove ugovorne navedbe, ki se nanašajo na obstoj pogodbenega razmerja z upnikom in na potek sojenja, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, ne predstavljajo ugovornih razlogov po 56. členu ZIZ.
postopek osebnega stečaja - obseg stečajne mase - načrt poteka stečajnega postopka - nadzor nad stečajnim upraviteljem - unovčevanje stečajne mase - prodaja premoženja stečajnega dolžnika
Sodišče mora na podlagi upraviteljevih poročil nadzorovati, ali upravitelj opravlja dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka. Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase.
ZSV člen 100, 100/1.. Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2003) člen 6, 18, 18/3, 31.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je tretje določilo izročilne pogodbe in izročilne pogodbe za slučaj smrti potrebno razlagati v smislu vseh življenjskih situacij in ne le na nudenje materialnih dobrin. Pravilno je ocenilo, da pogodbenega namena ni mogoče omejiti le na izpolnjevanje obveznosti, ko je upravičenka bivala na svojem naslovu. Čeprav se tožnika z izročilno pogodbo in izročilno pogodbo za slučaj smrti nista zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva za B. B., pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma da so iz izročilne pogodbe tožnikoma ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti.
ločitvena pravica - prijava terjatve v stečajnem postopku - začetek stečajnega postopka nad zastaviteljem - pravnomočen sklep o izvršbi - premoženje stečajnega dolžnika - posojilna pogodba - notarski zapis - stečajna masa - tuj dolg - hipoteka na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - nepopoln zahtevek - substanciranost navedb - pravna in dejanska vprašanja
Nepremičnine, ki so last drugega pravnega subjekta, ne morejo biti del stečajne mase in upniki se iz tujega premoženja ne morejo poplačati. Temu logično sledi, da toženec ne more imeti ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika, ki ni več v njegovi lasti.
Tožnica je v zadostni meri in substancirano izpodbijala terjatev toženca do stečajnega dolžnika, zato bi se moralo sodišče do tega vprašanja opredeliti oziroma konkretneje obrazložiti, zakaj terjatve ni substancirano izpodbijala.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - fotografije - uporaba dokazov - občutek ogroženosti
Četudi so kršitve izrečenih ukrepov redke, je utemeljeno stališče sodišča prve stopnje, da kažejo na to, da pritožnik še ni povsem uvidel nesprejemljivosti svojih ravnanj. S tem, ko daje predlagateljici vedeti, da je še vedno del njenega življenja, pri njej ohranja občutke strahu, negotovosti in življenjske ogroženosti. Ob upoštevanju vseh okoliščin, navedenih v izpodbijanem sklepu, je odločitev o podaljšanju ukrepov pravilna.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - ukrepi zavarovanja
S predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja nedenarne terjatve, ta ne predstavlja primernega ukrepa za zavarovanje zahtevka za prepustitev poslov družbi.
ZDoh-2 člen 69, 69/2.. ZUPJS člen 14, 14/3, 15, 15/2, 15/3, 15/5, 51.. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2016) člen 3, 3/2.. ZUP člen 7, 179.
denarna socialna pomoč - družinski član nosilca kmetijskega gospodarstva
V predmetnem sporu je pravno pomembno dejstvo, ali je bil tožnik v relevantnem obdobju vpisan kot član kmetijskega gospodarstva. Pravilno je sicer razlogovanje sodišča, da četudi je bil tožnik vpisan kot član kmetijskega gospodarstva, to ne pomeni, da je avtomatično pridobil dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti, vendar ne iz razloga kot pojasnjuje sodišče, ker bi dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti lahko pridobival le originalni nosilec, temveč ker je tožnik uveljavljal okoliščine, ki po vsebini lahko predstavljajo izjemo po tretjem odstavku 14. člena ZUPJS, česar pa toženec v okviru ugotovitvenega postopka ni ugotavljal.
vročitev izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti odločbe - dovolitev izvršbe - dom dolžnika
Dolžnik v izvršilnem postopku ni upravičen uveljavljati kršitev, storjenih v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Vprašanje (pravilne) vročitve izvršilnega naslova, ki ga izpostavlja pritožba, je vprašanje, ki se nanaša na utemeljenost izdaje potrdila o izvršljivosti izvršilnega naslova oziroma na pravilnost izdanega potrdila o izvršljivosti.
Dolžnik bi lahko razveljavitev potrdila o izvršljivosti predlagal v postopku, v katerem je bil izvršilni naslov izdan.
Upnik pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe ni omejen glede na višino terjatve, sodišče pa dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Zakon tudi ne določa najnižjega zneska terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino, ki v naravi predstavlja dolžnikov dom. V ZIZ glede nepremičnin, ki so dolžnikov dom, tudi ni določeno, da bi te morebiti bile izvzete iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena.1 V fazi dovolitve izvršbe zato ni pomembno, ali so predmet izvršbe nepremičnine, ki so dolžnikov dom.
ZUJF člen 165, 168, 168/1, 168/2, 168/3.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3.
vračilo preveč izplačanih sredstev - stroški prevoza na delo - javni prevoz - kilometrina
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi morala tožena stranka uporabiti avtobusni prevoz AP A. v obdobju med 1. 6. 2016 in 28. 2. 2018 in ne vlaka. Ker Aneks h KPND razmejuje prihod na delo in z dela, glede na povrnitev stroškov le na javni prevoz oziroma kilometrino, v kolikor javni prevoz ni možen, lahko javni uslužbenec uveljavlja plačilo za javni prevoz ali kilometrino. Jezikovna razlaga kaže na izključujočo naravo povrnitve stroškov, pri kateri se potem, ko se za javnega uslužbenca izključi možnost javnega prevoza, priznava le kilometrina. Aneks tudi ne predvideva, da bi tudi znotraj javnega prevoza bilo potrebno ugotavljati, katero javno prevozno sredstvo (vlak ali avtobus) predstavlja cenejši način prevoza.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055261
ZKP člen 133, 133/1, 372, 372-6. KZ-1 člen 56.
vštevanje pripora v izrečeno kazen - izdaja posebnega sklepa
Nepravilnosti v izreku sodbe, ki se nanašajo na vštetje pripora ali prej prestane kazni zapora, pomenijo tudi kršitev kazenskega zakona iz 6. točke 372. člena ZKP in se lahko odpravijo po uradni dolžnosti ob odločanju o pritožbi zoper sodbo, če gre za nepravilnosti (kršitve) v škodo obtoženca, če pa gre za nepravilnosti v korist obtoženca pa samo na pritožbo strank. V obravnavanem primeru je šlo za nepravilno vštetje pripora v korist obtoženca, zato pritožbeno sodišče tega po uradni dolžnosti ni moglo odpraviti. Takšne nepravilnosti (napačno vštetje pripora ali že prestane kazni) v pravnomočni sodbi (ki sicer pomenijo kršitev iz 6. točke 372. člena ZKP) se tudi ne odpravijo z zahtevo za varstvo zakonitosti, temveč z izdajo sklepa po prvem odstavku 133. člena ZKP. Določbe 133. člena ZKP so specialne določbe, ker je z njimi predpisan poseben, enostavnejši način "poprave" pravnomočne sodbe, pri tem pa ni relevantno ali gre za odločitev v škodo ali korist obsojenca. Bistveno je, da se odpravijo nepravilnosti v pravnomočni sodbi, navedene v tem členu.
ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 36, 36/1, 401, 401/1.. ZPIZ-2C člen 2, 2/3, 2/4, 2/8.
pravica do pokojnine - višina pokojnine - zavarovanje za ožji obseg pravic
Ni sporno, da je tožnik dopolnil 41 let, 6 mesecev in 28 dni zavarovalne oziroma pokojninske dobe, vendar prav zaradi dejstva, ker je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, sodi med zavarovance iz prvega odstavka 401. člena ZPIZ-2. Tem zavarovancem glede na izrecno določbo osmega odstavka 2. člena ZPIZ-2C pravica do zneska pokojnine v višini 500,00 EUR (tretji in četrti odstavek 2. člena ZPIZ-2C) ni zagotovljena.
ZS člen 53a, 53a/3, 53a/4, 54, 54/4. ZPP člen 244, 244/1, 244/2, 245, 245/2. ZNP-1 člen 36, 36/3.
stroški postopka - plačilo za izvedensko delo - sklep o izvedenini - višji pravosodni svetovalec - nedovoljena pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Obravnavana pritožba, s katero nasprotni udeleženec predlaga razveljavitev odločitve vsebovane v V. točki izreka sklepa s 1. 10. 2021, ni dovoljena iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je bilo o pritožbi zoper ta del odločitve že dokončno odločeno; drugič pa zato, ker je prepozna.
Ker je tožnica pritožbo umaknila preden je pritožbeno sodišče o njej odločilo, je umik dopusten (drugi odstavek 334. člena ZPP). Zato se s tem sklepom zgolj ugotovi umik pritožbe.