motenje posesti - motenje soposesti - sodno varstvo posesti - varstvo med več posestniki - dotedanji način izvrševanja posesti - ekonomski interes - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - rok za vložitev tožbe - subjektivni rok - objektivni rok - začetek teka roka za vložitev tožbe - ponavljajoče motenje posesti - nadaljevano motenje posesti - izrek sklepa o motenju posesti - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek
Pritožba neutemeljeno graja izrek sklepa. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da sodna praksa v motenjskih sporih še vedno dopušča tudi tožbene zahtevke, da se najprej ugotovi nastalo motenje in zatem prepove dejanja, ki so opisana v ugotovitvenem delu tožbe. Sodišče prve stopnje ugotovitvenega dela zahtevka pravilno ni zavrglo, saj bi v nasprotnem primeru dajatveni del zahtevka ostal nedorečen.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Okoliščina (še) nerealiziranega dokončnega poplačila vseh obveznosti (iz naslova sodbe Delovnega sodišča v Maribora in sklepa o izvršbi I 966/2018), pa ne more biti razlog za preklic pogojne obsodbe obsojencu v tem kazenskem postopku.
Ker je upnik dražbo preklical in predlagal odlog izvršbe na premičnine, je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da so bili stroški v zvezi z navedenim obračunom za predmetno izvršbo potrebni.
ZIZ člen 53, 53/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - zavrnitev dokaznega predloga - zastaranje judikatne terjatve - zastaranje (stranskih) judikatnih terjatev
Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem dolžnika ni izvedlo, pritožba utemeljeno zatrjuje, da ga je sodišče prve stopnje prezrlo oziroma se do njega ni vrednostno opredelilo.
kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - opis dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja
Obtoženec je bil z očitanimi ravnanji, ko je ne zgolj vsakodnevno prevzemal zaslužek od prostitucije oškodovanke in po denar k njej pošiljal celo druge ljudi, temveč predvsem s tako intenzivnim spremljanjem in nadzorovanjem izvajanja prostitucije, z različnimi oblikami nadzora nad oškodovanko in z obiskovanjem stanovanja, kjer je prostitucijo izvajala, z razpolaganjem z njenimi gesli na spletnih straneh, na katerih je bila prijavljena, nedvomno aktivno vključen v prostitucijo oškodovanke. S tem je obtoženec dejansko nadziral izvrševanje prostitucije, kar po mnenju pritožbenega sodišča omogoča zaključek, da je bil pri prostituciji oškodovanke dejavno udeležen.
Prav tako ne gre spregledati nadaljnjega očitka obtožencu, da je vodil evidence oškodovankinih strank in njenega zaslužka. Navedena aktivnost, zajeta v opis dejanja, konkretizira sodelovanje pri prostituciji, saj vodenje evidenc v zvezi s prostitucijo že po vsebini lahko predstavlja aktiven prispevek k njenemu izvajanju.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje temeljito in natančno povzelo vsebino zavarovalne police kot izhaja iz v to sodbo povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje in je zato pritožbeno sodišče ne ponavlja in po stališču pritožbenega sodišča je glede na vsebino zavarovalne police pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi doplačila pri zavarovanju iz dejavnosti po točki 1.2.1. v zvezi z 1.2.2. točko po zavarovalni polici in doplačila v zvezi z zavarovanjem dodatne nevarnosti, ki ne izvirajo iz v polici navedene dejavnosti po točki 1.2.6. v zvezi s točko 1.2.7. iste zavarovalne police, tožnik kot zavarovanec upravičen do polne povrnitve nastale škode, brez odbitne franšize.
Sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja glede osebnega avtomobila, ki naj bi ga imel v lasti pokojni v trenutku smrti. Zapuščina obsega premoženje pokojnika, ki obstaja v času njegove smrti in tudi na kaducitetnega upravičenca preide s trenutkom smrti, čeprav ne gre za dedovanje. Kaducitetnemu upravičencu se v skladu z 219. členom ZD izroči zapuščina.
V zapisniku z glavne obravnave z dne 8. 7. 2021 je navedeno: »Pooblaščenec tožnika priglaša stroške kot do sedaj v vlogah«. Te izjave, v nasprotju z navedbami tožeče stranke, ni mogoče interpretirati kot da priglaša tudi stroške, ki v vlogah nikoli niso bili priglašeni, t.j. stroške za tožbo in za pristop na naroke. Prav tako predmetna izjava tožeče stranke ni substancirana oz. ni dovolj določna, da bi lahko predstavljala priglasitev stroškov za pristop na naroke in tožbo. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (drugi odstavek 163. člena ZPP).
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - prepozen predlog - zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega
Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-14/20 z dne 14. 5. 2020 se ugotovitev o neskladnosti navedenega roka z Ustavo nanaša na vložitev predloga za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom, v danem primeru pa je pritožnik vložil predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. Gre torej za drug predmet oziroma za predmet, ki v navedeni odločbi Ustavnega sodišča ni zajet in je bilo pritožnika po ugotovljenem zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
sklep o dedovanju - ovira za odločanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - zadržanje izvršitve odločbe
Pritožnik ni navedel in izkazal, da je Ustavno sodišče RS zadržalo izvršitev navedenih posamičnih aktov oziroma ju razveljavilo ali odpravilo. Zato ni bilo ovire za izdajo sklepa o dedovanju, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje.
odpoved najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razširitev tožbe na novega tožnika - sosporništvo - pravica do obrambe - preložitev naroka - pravica do poštenega sojenja - pritožbena novota - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - konkretizacija dokaznega predloga
S tem v zvezi je toženki pojasniti, da procesni položaj, ki je nastal z vstopom drugo tožnice v to pravdo, urejajo določbe 191. člena ZPP, ki se nanaša na sosporništvo. Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko več oseb uveljavlja svoje zahtevke z isto tožbo (začetno sosporništvo), pod enakimi pogoji pa se lahko vse do konca glavne obravnave pridruži tožniku tudi nov tožnik (naknadno sosporništvo - drugi odstavek 191. člena ZPP). Pri tem ne začetno ne naknadno sosporništvo na aktivni strani, v nasprotju z naknadnim sosporništvom na pasivni strani, ni odvisno od privolitve toženca, saj se njegov procesni položaj zaradi vstopa novega tožnika ne spremeni. Pridruženi tožnik mora namreč po tretjem odstavku 191. člena ZPP prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je ob njegovem vstopu.
ZPP člen 454, 454/2. ZOsn člen 14, 27. ZOFVI člen 86, 86/1. OZ člen 9. ZŠolPre člen 7, 8. URS člen 57, 57/2.
narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - prekinitev postopka zaradi zahteve za presojo ustavnosti - osnovna šola - povrnitev stroškov za izobraževanje
V postopkih majhne vrednosti glavna obravnava ni obvezna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053674
KZ-1 člen 196, 196/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-3, 437, 437/1. ZPIZ-2 člen 30, 30/2, 134.
kršitev temeljnih pravic delavcev - zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - prispevki - neplačilo prispevka - pokojninska doba - pravica do plače - izguba pravice
Obdolženec namreč ni ravnal v skladu z zavezujočimi blanketnimi predpisi, ki napotujejo na predpise o plači in plačilu predpisanih prispevkov, ko delavcem ni plačal predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer je delavcem omejil pravico do bruto plače, ki jim pripada, pri čemer ni spregledati, da je šlo za večje število delavcev, nekaterim od njih pa prispevki niso bili plačani tudi več kot tri mesece, na kar pravilno opozarja pritožba.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - izvedensko mnenje - veljavnost zzzdr - prehodne določbe DZ - uporaba določb novejšega zakona - skupno starševstvo - stiki otroka s staršem - prebivališče otroka
Zaključek sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru, da naj ima pri zaupanju otrok v vzgojo in varstvo prednost mati, temelji na dejanskih ugotovitvah, da je bila mati za otroke primarno negujoča oseba, da je tudi bolj "dorasla" vlogi starševstva, da postavlja do otrok višje zahteve, da je pri vzgoji bolj načrtna, bolj stroga, postavlja jasna pravila, da so ji pomembni šolski dosežki, lepo vedenje in poslušnost otrok. Oče pa je pri vzgoji bolj pasiven, pa tudi popustljiv in razvajajoč, vendar v odnosu do otrok nekoliko bolj čustveno topel.
odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine - pogojna obsodba - odmera kazni
Prav tako si pritožba napačno razlaga kot obteževalno okoliščino dejstvo, da je obdolženi očitano kaznivo dejanje storil v času, ko je zoper njega tekel še drugi kazenski postopek, saj ta okoliščina ne more imeti nobenega vpliva na izrek kazenske sankcije in so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.
sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa - dediči - izvenzakonska zveza - sporno dejansko vprašanje - nesporno dejstvo - razlogi sklepa
Sodišče prve stopnje se do spornega dejstva, ali je (bila) A. A. zapustnikova zunajzakonska partnerka, ni opredelilo. Čeprav je večina dedičev to dejstvo priznala, ga ni moč šteti za nespornega, saj mu je pritožnica ugovarjala. Glede na izrek sklepa je sodišče prve stopnje A. A. očitno štelo za zunajzakonsko partnerko in dedinjo po pokojnem, vendar za svojo odločitev ni podalo nikakršnih razlogov. Pritožničinega ugovora ni obravnavalo in ni navedlo razlogov za njegovo zavrnitev, niti ni pojasnilo, ali ga je glede na pritožničino izjavo, da ne bo vlagala tožbe, morda štelo za umaknjenega. Od razrešitve navedenega spornega vprašanja je odvisen krog dedičev in višina njihovih dednih deležev.
obveznost zastopanja po odvetniku - izredna pravna sredstva - kvalificirani pooblaščenec - tožba na razveljavitev sodne poravnave
Ustavno sodišče RS je določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, z vidika morebitne neskladnosti s prvim in drugim odstavkom 14. člena, 22., 23. in 25. členom Ustave RS že presojalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00054415
ZPP člen 127, 279c, 279c/5, 284, 284/3, 286b, 286b/1, 337, 337/1, 360, 360/1. ZIZ člen 47. KZ-1 člen 216. URS člen 26. OZ člen 335, 335/3.
škodni dogodek - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje nosilca oblasti - protipravno ravnanje sodnika - namerna kršitev ali malomarnost - kvalificirana stopnja napačnosti - denarna odškodnina - izvršilni postopek - sklep o izvršbi - nepotreben rubež - pravočasno uveljavljanje kršitve - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem - zapisnik o posvetovanju in glasovanju - Državno odvetništvo - zastaranje terjatve - izredna pravna sredstva - nedopustna pritožbena novota
Odškodninski zahtevek zaradi protipravnega ravnanja sodišča je utemeljen, če se izkaže, da je bilo ravnanje sodišča v postopku v očitnem nasprotju s potrebno profesionalno skrbnostjo in je zato stranki nastala škoda. Pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je lahko sodna odločba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, temveč o sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo napačnosti, ko na primer sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso oziroma ko gre za druge grobe kršitve pravil postopka oziroma sodniške dolžnosti.
V skladu z določbo 441. člena ZKP se sme ugovor krajevne pristojnosti v skrajšanem postopku podati le do začetka glavne obravnave, torej do predstavitve obtožnega predloga s strani tožilca (prvi odstavek 443. člena ZKP). V drugi vrsti pa je pojasniti, da je kaznivo dejanje neplačevanja preživnine storjeno tudi na kraju, kjer živi storilec in je prišlo do katere od oblik izvršitve kaznivega dejanja.
Ker gre v obravnavani zadevi za kazensko zadevo, pa pritožba ustalitve krajevne pristojnosti ne more omajati niti s sklicevanjem na Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah.
Zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrže, pa ni pritožbe, zato je razpravljajoča sodnica z glavno obravnavo utemeljeno nadaljevala ter jo glede na obširno izveden kazenski postopek tudi zaključila in razglasila sodbo.
V celoti je namreč pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da ima plačevanje preživnine, po zadovoljitvi osnovnih eksistenčnih potreb zavezanca, prednost pred vsemi ostalimi finančnimi obveznostmi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054366
ZZUSUDJZ člen 1. ZKP člen 339, 339/3. KZ-1 člen 90.
zastaranje kazenskega pregona - nedovoljena pritožba - odločba o glavni stvari - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Zgolj v primeru, ko pride do zastaranja kazenskega pregona, sodišče o tem odloči s posebno odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, medtem ko posebnega ugotovitvenega sklepa o tem, kaj vpliva na tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona, zakon ne predvideva.