vrnitev v prejšnje stanje - pripravljalni narok - zamuda - zamuda na prvi narok za glavno obravnavo - nepričakovanost - nastop zamude - nezakrivljena zamuda - nenadna in nepredvidljiva bolezen - ravnanje pooblaščenca
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena oziroma če jo je povzročil dogodek, ki ga stranka oziroma njen pooblaščenec kljub zadostni skrbnosti (torej nekrivdno) nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Omenjena skrbnost oziroma nezakrivljenost zamude se ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo, temveč tudi z vidika poznejšega ravnanja stranke oziroma njenega pooblaščenca, ki bi lahko kljub takšnemu dogodku odvrnilo zamudo.
V okoliščinah konkretnega primera ni nobenega razumnega razloga za sklepanje, da bi toženkin pooblaščenec (čeprav ni laik) mogel in moral obveščati sodišče, stranko ali kolege v službi o nenadnem poslabšanju svojega počutja, ki je nastopilo šele v noči pred (zamujenim) narokom (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) in ga tako izželo, da je narok prespal.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00084545
ZIL-1 člen 43, 43/1, 43/1-g, 43/1-j, 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-f, 114, 114/1, 114/1-c. Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 člen 102, 102/2, 103.
blagovna znamka - nacionalna znamka - zaščitena geografska označba - pravo EU - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih - razveljavitev sodbe
Dejstva, ki se nanašajo na zmedo in zavajanje javnosti ne utemeljujejo zaključka o tem, da toženki ni mogoče prepovedati uporabe znamke na podlagi prej registrirane geografske označbe tožnice, ki vsebuje poimenovanje ZGO (Makedonija), kar predstavlja tako absolutni razlog po točki j) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 kot relativni razlog po točki f) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 (veljavnega po noveli ZIL-1E).
Izpodbijani znamki sta slovenski nacionalni znamki, zaradi česar se uporabljajo določbe ZIL-1 o blagovni znamki. Vendar ZIL-1 v tem delu napotuje na predpise EU, ki zagotavljajo zaščito ZGO. Tožničina ZGO je registrirana po pravu EU, zato mora sodišče presojati morebitno nasprotovanje toženkinih znamk pravilom EU o zaščiti, ki jo na ravni EU zagotavlja tožničina ZGO. Republika Slovenije je članica EU in mora zagotavljati sistem zaščite ZGO po predpisih EU.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00088096
URS člen 23. ZASP člen 5, 5/1, 7, 101, 165, 165/2, 167, 167/1, 167/1-1, 167/1-4, 167/1-8. ZPOmK-1 člen 63a, 63a/2. ZPOmK-2 člen 134, 134/1. ZPP člen 243. ZPosS člen 2. OZ člen 5, 6, 131, 131/1, 186.
materialna avtorska pravica - prenos avtorske pravice - izvedenec - prekoračitev tožbenega zahtevka - sostorilstvo - nelojalna konkurenca - odškodnina - prepoved uporabe - uničenje - objava sodbe - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sodišče je lahko samo presojalo, ali je ustvarjeno delo tožnice avtorsko delo in ali sta toženki in četrto toženec kršili avtorsko delo tožnice. Sodišče je, z izjemo dveh prstanov, kjer je tožnica v sporu uspela, celostno povzelo vsa pravno pomembna dejstva in zaključilo, da upoštevajoč vse okoliščine primera, tožnici ni mogoče nuditi avtorsko pravnega varstva.
Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da tuje avtorsko delo lahko drugega ustvarjalca navdihuje, pri tem pa ne gre za kvalitativen preskok, ko bi šlo za predelavo ali prevzem tujega dela, temveč gre za njegovo prosto uporabo. Prva toženka je kršila materialno avtorsko pravico tožnice do reproduciranja, distribuiranja in predelave s tem, ko je objavila in ponujala za prodajo sporna prstana (kite in kite set). Pri predelavi mora biti tako intenziven prevzem tujega avtorskega dela, da gre za kršitev.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je C. vprašanje postavila v povezavi s prstanom, ki ni predmet tega postopka in tudi ni podoben nobenemu od predstavljenih tožničinih izdelkov. Zgolj na podlagi enega poštnega sporočila ni mogoče sklepati, da je bilo storjeno dejanje nelojalne konkurence.
Pogoji po 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), da bi bil utemeljen očitek tožnice prvi toženki, da je kršila tožničine poslovne skrivnosti, niso izpolnjeni.
Tožnica s prijavo prve toženke na Etsy, ni zlorabila procesnih pravic.
Linija tožnice Kite in kite set izvira iz njenih risb, tožničini izdelki pa so razvidni iz fotografij. Risbe ponazarjajo razvoj izdelkov na fotografijah, od romba do deltoida, na enojni, dvojni ali trojni rinki, brez stranskih kamnov, s stranskimi kamni samo zgoraj ali zgoraj in spodaj. Seti, torej kombinacije glavnega kamna v obliki deltoida v okovu s stranskimi kamni, so tako posebni, da odražajo avtorjevo individualnost, ki se kaže v izbiri kamna, oblike, načinu ukovanja, dvojne oziroma trojne rinke, ki obdaja kamen, ter v razporeditvi in razmerju v velikosti s stranskimi kamni. Celosten vtis je tak, da gre za avtorsko delo.
Skice so nastale bodisi v času, ko sta bili zaposleni pri tožnici in je prenos materialne avtorske pravice na delih, ki jih ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti izključno prenesen na delodajalca na podlagi prvega odstavka 101. člena ZASP. Poleg tega sta sodelovali s tožnico še preden sta bili redno zaposleni pri njej. Zato je sodišče oprlo prenos materialne avtorske pravice od njiju na tožnico, na podlagi njunih izpovedb ter na predloženi skupni izjavi o prenosu intelektualne lastnine, s katero sta potrdili prenos materialne avtorske pravice na delih, ki so predmet tega postopka na tožnico.
Vlogo tretje toženke je poudarilo kot odločilno pri vzpostavitvi in delovanju trgovine prve toženke na platformi Etsy. Tretja toženka je imela tudi dostop do vseh skic oziroma risb tožnice, do seznama dobaviteljev in vseh ostalih podatkov, ki sta jih toženki in četrti toženec pri svojem skupnem podjemu nato izkoristili. Tretja toženka je s svojim delovanjem vsekakor sodelovala pri dejanjih uporabe, dajanja na voljo javnosti, predelavi ali distribuciji tožničinih avtorskih del. Enako velja tudi za četrtega toženca, ki je povzemal izdelke tožnice pri modeliranju novih izdelkov. Četrti toženec je poznal tožničine stvari, saj se je z njimi seznanil pri svojem delu, četudi je lahko brez skic izvajal modeliranje, kar je opravljal tudi pri tožnici.
Tretja toženka in četrti toženec sta delovala kot sostorilca in kršila avtorsko pravico tožnice ter je njuna odgovornost solidarna.
Brez sodelovanja vseh skupaj predmeti kršitve ne bi mogli biti ustvarjeni. Zato je prepovedni in odstranitveni zahtevek mogoče uperiti zoper vse kršitelje avtorske pravice.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je v izrek sodbe dodalo fotografiji kršečih izdelkov, ni prekoračilo tožbenega zahtevka tožnice. Izdelki so namreč označeni pod zaporedno številko, zgolj zaradi večje jasnosti in lažje obravnave obširne zadeve pa je sodišče v izrek dodalo fotografije kršečih izdelkov, ki jih je mogoče identificirati tudi brez fotografij, ker so s številčnim poimenovanjem dovolj določno opredeljene. Slednje pripomore le k večji preglednosti izreka sodbe.
Sodišče je povsem pravilno ugodilo tudi zahtevku za objavo sodbe na spletni strani prve toženke in na spletni platformi www.facebook.com za čas 12 mesecev. Utemeljena je tudi odločitev, da se sodba objavi v angleškem jeziku, ker komunikacija s strankami poteka tudi v angleškem jeziku.
Tako prepovedni zahtevek, kot zahtevek na uničenje 3D modelov so zasnovani zaradi solidarne odgovornosti toženk in četrtega toženca za kršitev tožničinih avtorskih del. Zato je utemeljena ugoditev zahtevku zoper vse tri v navedenem delu, ne glede na to, kdo razpolaga s katerim od sredstev, ki so bili predmet kršitve.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00084566
ZIL-1 člen 123, 123/1. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 9, 9/2, 9/2-a, 9/2-b, 9/2-c, 14, 14/1, 14/1-c.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - blagovna znamka EU - kršitev pravic iz znamke - uporaba blagovne znamke - znak znamke - celovita presoja podobnosti znamk - uporaba označbe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji - zmeda potrošnika glede izvora blaga - izjema - namen uporabe blaga - referenčna uporaba
V konkretnem primeru kot znaka ni mogoče šteti le deklaracije (nalepke), ampak znak obsega vse grafične elemente embalaže. Proizvodi dolžnice so opremljeni s takšno embalažo in to predstavlja oznako tega blaga v gospodarskem prometu.
Dejstvo, da se izdelki prodajajo v embalaži, ki jasno označuje njihovo pravo komercialno poreklo (proizvajalec izdelkov in njegova lastna blagovna znamka), preprečuje zmedo med kupci rezervnih delov.
Čeprav dolžnica uporablja ime znamke brez dodatka ("za"), se v konkretnem primeru ime znamke uporablja v okviru celotnega opisa namena blaga na deklaraciji, kar s stopnjo verjetnosti izkazuje referenčno uporabo oziroma uporabo, ki ima le informacijski pomen.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 47, 49.
povračilo nagrade in stroškov izvedenca - izvedenina - ogled - strokovna literatura v tujem jeziku - povečanje nagrade - materialni stroški izvedenca
Ogled ne pomeni zgolj ogleda v ožjem pomenu besede, temveč lahko obsega tudi razgovor, na katerem se je razpravljalo o strokovnih zadevah oziroma so se pridobivali podatki za izdelavo mnenja.
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 339, 350, 353, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1, 458/2, 458/5. OZ člen 459, 633, 637, 637/2, 637/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za stvarne napake - izpolnitev pogodbene obveznosti - trditveno in dokazno breme - neizvedba naroka
V zvezi z (ne)obstojem stvarnih napak je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženka ni uspela izkazati, da je videz dvigal predstavljal lastnost, katere pomanjkanje oziroma neustreznost pomenita stvarno napako. Toženka tožnici očita nepravilno izpolnitev ter pavšalno navaja, da dobavljena dvigala ne dosegajo zahtevane kakovosti in imajo zastarel videz. Zgolj trditev, da imajo vrata dvigal izrazito zastarel izgled in da ne dosegajo pričakovane kakovosti glede na v katalogu prikazane fotografije vzorcev, ne ustreza standardu, ki ga terjata 7. in 212. člen ZPP. V čem točno dobavljena dvigala odstopajo od v katalogu prikazanih fotografij vzorcev oziroma modelov dvigal, toženka ne pojasni. Četudi drži očitek, da je sodišče napačno ugotovilo, da izgled dvigal ni bil predmet pogodbe, toženka z njim ne more uspeti. Pomanjkanja trditev o pravno relevantnih dejstvih - konkretno o natančni vsebini kršitev pogodbenih obveznosti tožnice, navedb v čem konkretno izgled dvigal odstopa od izbrane barve v katalogu - ni mogoče nadomestiti z dokazi, za kar se zavzema toženka z očitkom, da sodišče ni zaslišalo z njene strani predlaganega njenega zakonitega zastopnika.
plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev - odsotnost iz pisarne - vrnitev v prejšnje stanje
Plačilni nalog se je tožnici pravilno vročal osebno na naslovu, vpisanem v sodni register. Ker ji pisanja na način, določen v 133. členu ZPP, ni bilo mogoče vročiti, je bilo tožnici v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Tožnica pisanja v tem roku ni prevzela, zato se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da ji je bilo pisanje vročeno s fikcijo petnajsti dan po puščenem obvestilu. Tak način vročanja je pravilen in zakonit.
Razlog odsotnosti iz pisarne, s katerim pritožnica posplošeno pojasnjuje nepravočasen prejem poštne pošiljke, se načeloma presoja v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje.
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 270/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost težko nadomestljive škode - nevarnost nadaljnjega odtujevanja - neznatna škoda - subjektivni pogoji - neizvedba dokaza - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Večinska sodna praksa je resda zelo stroga pri ugotavljanju verjetnosti subjektivnega pogoja za izdajo začasnih odredb za zavarovanje denarne terjatve, vendar pa so tudi primeri, ko je treba dejstva, ki kažejo na nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ v okoliščinah konkretnega primera presojati širše oziroma v kontekstu celotnega dolžnikovega ravnanja.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo toženka s svojim premoženjem ravnala tako, da bo preprečila ali precej otežila izterjavo denarne terjatve, mora zato sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa vsakega posameznega njenega ravnanja posebej.
Nobena od določb ZPP, v katerih so urejeni stroški postopka, se ne prilega v celoti situaciji, kot je obravnavana, zlasti situaciji, ko tožeča stranka po priznanju terjatve v stečajnem postopku umakne tožbo. Po presoji pritožbena sodišča je v takšnem primeru priznanje terjatve v stečajnem postopku treba smiselno šteti kot izpolnitev zahtevka v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP. Pri tem je treba upoštevati sistematiko stečajnega postopka in način poplačila upnikov v njem, saj tožena stranka kot stečajni dolžnik terjatve ne more plačati kadarkoli, temveč šele na podlagi pravnomočnega sklepa o razdelitvi stečajne mase.
ugovor dolžnika - neobrazložena pritožba - obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Dolžnik ne izpodbija odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da dejstva, ki jih je navajal v ugovoru, ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev, prav tako ni ponudil nobenih dokazov. Celo zavezuje se, da bo plačal upniku izterjevano terjatev, se pravi ta ni sporna.
Obramba toženke, ki ni ponudila le ene, ampak več razlag o pomenu posameznih pogodbenih izrazov, vezanih na opredelitev predmeta zavarovanja, nasprotuje njenemu pritožbenemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje pogodbena določila presojati tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
Pravilna je odločitev sodišča o razlagi spornih določil s pomočjo interpretativnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ. Ker je treba kot sporno določilo razumeti tisto, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem je oblikovano, objektivno vzeto dopušča več različnih razlag, je pravilno, da se sodišče prve stopnje pri razlagi predmeta zavarovanja ni držalo dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je iskalo skupen namen pogodbenikov, kot izhaja tudi iz preostalih pogodbenih določil, zlasti tistega o zavarovalnem interesu, in je določilo o predmetu zavarovanja razumelo tako, kot ustreza temeljnim načelom obligacijskega prava.
uporaba pogodbenih določil - pogodbeno razmerje - podjemna pogodba - jasna določila pogodbe - pravilo o dokaznem bremenu
Določila Pogodbe so jasna, zato se uporabljajo tako kot se glasijo. Tožena stranka do tega postopka ni uveljavljala, da ne bi šlo za podjemno pogodbo. Račune za predhodna obdobja je plačala.
dovolitev izvršbe - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - sklep o pravdnih stroških - enaka obravnava
Če so izpolnjeni pogoji za dopustitev izvršbe za poplačilo stroškov stečajnega postopka (op. tudi pravnomočno prisojenih pravdnih stroškov), upravitelj oziroma stečajno sodišče ne more preprečiti (celotnega) poplačila tovrstnega upnika v individualni izvršbi.
Stečajno sodišče nima možnosti, da bi za vse upnike stroškov postopka zagotovilo načelo enakega obravnavanja oziroma sorazmernost poplačila, če posamezni upniki uveljavljajo polno poplačilo v izvršilnem postopku.
spor majhne vrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo - pravni pouk - sestavine sodbe - ugovor procesnega pobota - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker tožena stranka ni postavila ugovora pobota v okviru trditvene podlage, temveč se je nanj sklicevala v svoji izpovedbi, se izkaže, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o slednjem.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - neizvedba dokaza
Po ustaljenem stališču sodne prakse dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se toženka ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti v zvezi z neizvedbo dokaza, ki ga je predlagala le tožnica.
splošna in posebna stečajna masa - posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - poslovna celota - premoženje, ki se prodaja kot poslovna celota - terjatev - pooblaščeni ocenjevalec - ocena vrednosti - dopolnitev
Iz Poročila o oceni vrednosti ni razvidno, ali katera od pogodb oziroma katera druga stvar ali premoženjska pravica, ki je bila prodana kot del poslovne celote, predstavlja premoženje, ki bi ga bilo treba oceniti v skladu s 1. točko četrtega odstavka 327. člena ZFPPIPP.
Za obstoj procesne legitimacije zadošča tožnikovo zatrjevanje stvarne legitimacije in ni potrebna že tudi njena izkazanost.
Sodišče po tem, ko upravnik jasno pojasni način delitve in obračuna stroškov, brez konkretnega ugovora toženke, ni dolžno iskati po razdelilnikih in preveriti vse posamezne obračune, ali kateri morda ni pravilen.
Pritožnica zgrešeno navaja, da se plačilo računa lahko dokazuje le z overjenimi računovodskimi izkazi ali s strani izvajalca plačilnih storitev potrjenimi potrdili o plačilih, saj ZPP ne vsebuje formalnih dokaznih pravil, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, niti dokazne moči posameznega dokaznega sredstva.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 227, 227/1, 301, 301/4. ZPP člen 163, 163/1, 207, 207/2.
pravnomočna sodba - zahtevek za povrnitev stroškov postopka - stečajni postopek nad toženo stranko - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajni postopek - stroškovnik o opravljenih storitvah - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - fikcija - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - izdaja odločbe brez obravnavanja - prekinitev postopka zaradi stečaja
Iz podatkov v spisu (kot tudi iz spisa St 0000/2024) je razvidno, da je tožeča stranka v stečajnem postopku pravočasno prijavila svojo terjatev iz naslova glavnice in obresti na podlagi pravnomočne sodbe z dne 3. 7. 2024, z (naknadno) pravočasno prijavo terjatve v stečajnem postopku pa je poleg glavne terjatve uveljavljala tudi predmetne pravdne stroške (3. točka 60. člena ZFPPIPP). Gre za stroške, ki so bili vsebovani v stroškovniku pooblaščene odvetniške družbe, ki zastopa tožečo stranko, vloženem na glavni obravnavi dne 3. 7. 2024, kar pomeni, da so nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, torej ne gre za terjatev za povrnitev stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP niti za terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da pravdni stroški, nastali pred začetkom stečaja, predstavljajo terjatev upnika, ki se lahko v stečajnem postopku plača po pravilih ZFPPIPP o plačilu terjatev iz stečajne mase, v skladu z načelom koncentracije (227. člen ZFPPIPP).
V skladu z zakonsko fikcijo, uveljavljeno v četrtem odstavku 301. člena ZFPPIPP, po začetku stečajnega postopka ni več mogoče odločati o dajatvenem tožbenem zahtevku, pač pa zgolj o zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve. Dajatveni zahtevek namreč postane z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko nedovoljen.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveščanje upravitelja - sprememba premoženjskega stanja - premoženje, ki spada v stečajno maso
Vsak znesek, ki ga dolžnik prejme tekom stečajnega postopka predstavlja stečajno maso, o kateri mora biti obveščen upravitelj. Ker dolžnica ni ravnala tako, je ugovor proti odpustu obveznosti utemeljen.