TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti toženi stranki 8.324,67 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

Zahtevano zavarovanje obveznosti v vzorčnih ponudbah tožene stranke in s tem (brez prejudiciranja) v pogodbah o dostopu do omrežja je komercialno vprašanje operaterskega dostopa po drugem odstavku 130. člena ZEKom-2.

V skladu z zadnjim stavkom drugega odstavka 130. člena ZEKom-2 morebitne spore (iz tega odstavka) na zahtevo ene izmed strank rešuje AKOS po postopku iz 283. člena tega zakona. Gre za izvirno z zakonom naloženo pristojnost AKOS, ki je lex specialis glede na ostale določbe ZEKom-2, zlasti četrti odstavek 282. člena ZEKom-2. Zaradi jasnosti ni možna drugačna razlaga zadnjega stavka drugega odstavka 130. člena ZEKom-2 , kot jezikovna razlaga.

Bistvo tožbe za tožečo stranko očitno nista bila prva dva zahtevka o neobstoju pravice do zavarovanja in o delni ničnost oziroma nevezanosti na vzorčne ponudbe, temveč zadnji zahtevek o neobstoju pravice zavrniti naročila tožeče stranke po pogodbah za dostop in za vklop novega priključka. Prva dva zahtevka se kot zrcalna nanašata na predlog tožene stranke (kot predlagatelja) za rešitev medoperaterskega spora pred AKOS in je zaradi istovrstnosti zadeve dosegla prekinitev postopka po osmem odstavku 283. člena ZEKom-2.

Tožeča stranka je v tožbi med drugim zatrjevala, da ji je dolžna tožena stranka dopustiti dostop do svojega omrežja in ji nuditi svoje storitve v vseh primerih po konkurenčnih, nediskriminatornih, poštenih in razumnih pogojih, hkrati tožena stranka ne sme ovirati vzpostavitve zadostne konkurenčnosti trga ter je dolžna ravnati v interesu končnih uporabnikov. Prav tako je zatrjevala, da so določbe 11. poglavja vzorčnih ponudb (o zavarovanju obveznosti) nesorazmerne, nerazumne, arbitrarne in protipravno poslabšujejo konkurenčni položaj tožeče stranke v razmerju do tožene stranke. Presoja zavarovanja obveznosti, kot pogoja za dostop do omrežja tožene stranke, zato presega individualni, zasebni interes tožene stranke po golem plačilu ter terja presojo regulatorja trga AKOS.

Četrti odstavek 282. člena ZEKom-2, da "reševanje sporov iz prejšnjih odstavkov ne posega v morebitno sodno pristojnost", je treba v regulatornih sporih razlagati omejujoče - tako, da pride v poštev šele po izčrpanju upravnega postopka. To izhaja iz namenske, teleološke razlage omenjene določbe ZEKom-2 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Direktive. Pravilno jo je podalo sodišče prve stopnje in se sklicevalo na stališče VSL v sklepu I Cpg 245/2022, da je bil AKOS ustanovljen z namenom pospešitve dostopa do infrastrukture, da je bil namen evropskega zakonodajalca, da nacionalni organ sprejme odločitev v najkrajšem možnem času, da to pri sodiščih ni poudarjeno, da je izrecno poudarjena hitrost reševanja spora pri AKOS, saj mora v skladu z desetim odstavkom 283. člena ZEKom-2 izdati odločbo čim prej, najpozneje v štirih mesecih od uvedbe postopka reševanja spora. Dodatno je Vrhovno sodišče v predlogu III Ips 2/2023 Sodišču EU zapisalo, da procesno upravičenje nasprotne stranke, s katerim prepreči odločanje organa za reševanje sporov, kljub temu, da postopek že teče, izvotli pravico stranke, ki je z vložitvijo zahtevka za rešitev spora izbrala pristojnost tega organa. Stranka z nasprotnim interesom v upravnem postopku bi se lahko z vložitvijo zrcalne tožbe v pravdnem postopku poslužila neke vrste "forum shopping-a" z namenom zavlačevanja postopka. Če bi vedno brez izjem dosegla prekinitev postopka do meritorne odločitve sodišča, bi lahko ovirala nasprotno stranko pri hitrem reševanju medoperaterskega spora.