V sklepu o nadaljevanju postopka mora biti naveden dan, ko se postopek nadaljuje. Ker prej izpodbijani sklep tega ni vseboval, je bila situacija primerljiva, kot da odločitve o nadaljevanju sploh ne bi bilo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo pritožbo tožene stranke kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
Ker se sodišče prve stopnje z materialnopravnim stališčem tožnice ni v celoti strinjalo, je bila po 285. členu ZPP njegova dolžnost, da tožečo stranko pozove k predložitvi dodatnih dokazov za ugotavljanje po njegovem mnenju odločilnih dejstev. Bistveno je, da je bila obema strankama dana možnosti izjave glede vseh izvedenih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00075223
ZST-1 člen 31, 31/1, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/2. ZFPPIPP člen 300, 300/1.
ugovor zoper plačilni nalog - napačna odmera - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - ugotovitveni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevki - vrednost spornega predmeta - ekonomski interes - korekturna dolžnost - poplačilo terjatve v stečajnem postopku
Zoper plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Ustavno skladna razlaga te določbe dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru zoper plačilni nalog navedenih razlogov, ki se nanašajo na določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
Pri ugotovitvenih in nedenarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana na vrednost interesa, ki ga tožnik zasleduje s posamezno tožbo.
Pri tožbi na ugotovitev obstoja prerekane terjatve je treba upoštevati obseg tožnikovega pričakovanega poplačila iz stečajne mase. Tožničino poplačilo v stečajnem postopku nad prvo toženko je odvisno od višine razpoložljivih sredstev razdelitvene mase ter sorazmernega poplačila drugih prijavljenih in priznanih terjatev preostalih stečajnih upnikov. Zato vrednost ugotovitve terjatve ne more pomeniti realnega ekonomskega ekvivalenta njenega zneska. Smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta je namreč v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora.
sklep o prodaji - sestava sodišča - strokovni sodelavec
Pritožba ne more uspeti z očitkom, da je strokovna sodelavka odločala o vprašanju prodaje premoženja, ki je presegalo vrednostni prag, iznad katerega ne bi bila smela odločati. Predmet pritožbenega izpodbijanja je sklep o ugovoru, tega pa je izdala sodnica, s čimer pa je bila morebitna prejšnja napaka sanirana.
prodaja premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - ločitveni upnik - sprememba upnika
V obdobju od cenitve nepremičnin, ki je bila opravljena v septembru 2020, je bilo opravljenih že pet javnih dražb (dve posamični in tri skupne), zadnja 20. 2. 2024. Ker so že te pokazale, da kupcev za nakup nepremičnine po izklicnih cenah ni, za izdelavo novega cenitvenega elaborata, za kar se zavzema pritožnica, ni potrebe.
Prvi sklep o prodaji, ki je bil izdan 12. 11. 2020, namreč ne omogoča ponavljanja javne dražbe na podlagi tega sklepa z zniževanjem izklicne cene. To pa pomeni, da je sodišče pri naslednjih dražbah lahko znižalo izklicno ceno tudi za več kot 10 %.
ZNP-1 člen 5, 5/1, 5/2, 42, 42/1. ZSReg člen 24/1-1, 18, 19, 29, 29/1, 29/1-1, 37, 37/1, 39, 39-3, 40. ZPP člen 92, 105b, 105b/3, 335, 366, 339, 339/2, 339/2-8.
vpis spremembe družbenika v sodnem registru - vpis spremembe zakonitega zastopnika - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - dopustnost pritožbe - popolnost pritožbe - elektronsko vložena in skenirana vloga - opustitev vročitve - smiselna uporaba določb znp - pravica do izjave v postopku - pojem smiselna uporaba določb ZPP - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbo je registrsko sodišče prejelo po elektronski pošti skenirano in podpisano. Gre za primerljivo situacijo, kot če bi stranka po faksu (v fizični obliki) poslala podpisano pritožbo v skladu s tretjim odstavkom 105.b člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1. Pritožba ima tudi vse sestavine, ki so določene v 335. členu ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1 in je torej tudi popolna.
Po 19. členu ZSReg se tudi v registrskem kot vrsti nepravdnega postopka postopku, smiselno uporabljajo določbe nepravdnega postopka. V 5. členu ZNP-1 pa je določeno, da mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka.
URS člen 22, 26, 26/1, 30, 160, 160/1, 160/3. ZKP člen 421, 421/3, 422, 422/3, 423, 423/4. ZP-1 člen 169, 170, 171, 171a, 191, 191/1, 193. ZUstS člen 51, 51/1, 51/2, 52.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - prekrškovni postopek - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Strankina opustitev dolžnosti aktivno skrbeti za svoje pravice ima zato učinek prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
Ravnanje oškodovanca (opustitev vložitve pravnega sredstva) vrednostno pretehta protipravno ravnanje sodišča. Kot pravno sredstvo je treba v tej zvezi obravnavati vsa pravno možna sredstva.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožeča stranka izkoristila vsa možna pravna sredstva že z vložitvijo rednega pravnega sredstva, torej pritožbe. Slednjo je vložila neodvisno od volje tretjih, enako pa bi lahko storila tudi z vložitvijo ustavne pritožbe kot posebnega pravnega sredstva, pa tega ni storila.
sklep o uporabi bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - nujnost zadržanja bilančnega dobička - delitev bilančnega dobička
Pavšalne navedbe o slabi prognozi poslovanja družbe v prihodnje, načrtovanimi investicijami in pričakovanem poslovanju na meji kapitalske ustreznosti ne ustrezajo pravnemu standardu nujnosti po določbi drugega odstavka 399. člena ZGD - 1. S takšnimi trditvami toženka ni izkazala, da za družbo potrebnih ciljev kot dober gospodarstvenik ne bi mogla doseči na noben drug način.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-2, 399, 399/1, 399/3, 404. ZPP člen 7, 7/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - ravnanje stečajnega dolžnika - trditveno in dokazno breme
Utemeljeno je pritožbeno stališče, da trditveno in dokazno breme, da je podan razlog zoper odpust obveznosti, nosi vlagatelj ugovora in da upravitelj teh svojih bremen v tej zadevi ni zmogel. Nesporne dejanske okoliščine prodaje in odkupa nepremičnine bi sicer lahko pomenile pritožnikovo ravnanje v petih letih pred uvedbo postopka njegovega osebnega stečaja, ki bi bilo nasprotno namenu odpusta obveznosti v smislu tretjega v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP, kar bi onemogočalo odpust. A da je bilo pritožnikovo ravnanje prav takšno, iz teh okoliščin ne izhaja očitno ali zanesljivo. Iste okoliščine bi se lahko prilegale tudi nasprotni tezi, tj. da pritožnik ni bil nevesten ali nepošten in da torej ovire za odpust ni.
Ob pomanjkljivih listinskih dokazih zgolj izpovedba zakonitega zastopnika, ki naj bi na roke plačal 100.000,00 EUR gotovine izvajalcu, posojila pa kot zakoniti zastopnik ni zavedel v bilancah tožnice, čeprav bi to moral storiti, ni primeren dokaz, posebno še ob nezadostni substanciranosti dokaznega predloga za zaslišanje glede vira (relativno visokega) denarnega zneska.
S predlagano spremembo v Predlogu ZFPPIPP-H se glede na z novelo ZFPPIPP-E spremenjeni 268. člen odpravlja redakcijska nedoslednost. Z navedeno novelo je bil namreč vsebinsko spremenjen četrti odstavek 268. člena tako, da mora v primeru, če zahtevek druge pogodbene stranke za vračilo delne izpolnitve zaradi pobota po drugem odstavku navedenega člena ne preneha v celoti, druga pogodbena stranka terjatev za plačilo razlike prijaviti v stečajnem postopku in se ta terjatev plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Glede na spremenjeno pravilo o plačilu razlike, če terjatev po opravljenem pobotu le delno preneha, je določba 3. točke tretjega odstavka 355. člena, ki določa plačilo razlike po četrtem odstavku 268. člena po pravilih za plačilo občasnih stroškov, neustrezna oziroma nepotrebna glede na izrecno zapisano drugačno ureditev poplačila v samem četrtem odstavku 268. člena ZFPPIPP.
Pritožnica pravilno opozarja, da je ves čas postopka vse zahtevke utemeljevala na isti dejanski podlagi oz. na podlagi istega historičnega dogodka, saj je (po delnem umiku tožbe glede izločitvene pravice) ves čas uveljavljala povrnitev vlaganj na nepremičnini v višini 100.000,00 EUR spp. Prav ima tudi, da je v denarnem dajatvenem zahtevku inkorporiran tudi ugotovitveni zahtevek. Sodišče prve stopnje je spregledalo navidezno kumulacijo zahtevkov, ki jih je uveljavljala tožeča stranka tekom postopka. V takem primeru mora sodišče zahtevek obravnavati kot en zahtevek in v tem okviru preizkusiti vse možne pravne podlage glede na uveljavljene dejanske okoliščine.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 342/3. ZZK-1 člen 89, 96.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - izročitev nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice na kupca v stečajnem postopku - cenitev nepremične - vknjižba izbrisa bremen na v stečajnem postopku kupljenih nepremičninah - zemljiškoknjižni postopek
Dolžnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje z navedbami, ki se nanašajo na cenitev dolžnikovih nepremičnin ter na višino njihove ocenjene vrednosti. Te pritožbene navedbe niso relevantne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
Odločitev o izbrisu pravic tretjih ni predmet stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 14/3-1, 121, 121/1, 141, 141/2, 221d, 221d/1, 278. OZ člen 35, 56, 56/1, 165, 263, 263/4, 289. ZEPEP člen 13, 13/1, 86, 87, 88. URS člen 22.
začetek postopka osebnega stečaja - oškodovanje upnikov - fiktivni posli - odstop terjatve (cesija) - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - določenost terjatve - pisna oblika - ničnost pogodbe - spoznavna kriza - premoženje družbe - negativen kapital - sprememba družbene pogodbe - vpis v sodni register - naknadno vplačilo kapitala - informativni dokaz - USB ključek - izvedenec finančne stroke
Ko se zatrjuje sprememba pripadnosti obligacijske pravice in njen prehod iz premoženja enega subjekta v premoženjsko sfero drugega subjekta, je pogoj za veljavnost tega posla določenost terjatve ali vsaj njena določljivost. Da bi bilo mogoče identificirati terjatev, ki se prenaša, mora cesija vsebovati podatke, ki omogočajo ločitev terjatve od vseh drugih.
Dolžnik v zvezi z podlago zatrjevanih transakcij ni podal konkretnih navedb. Dokazi, ki jih je v zvezi s trditvami glede prenosa terjatve predlagal v postopku pred sodiščem prve stopnje, so zato predstavljali nedovoljene informativne dokaze.
Dolžnik bi lahko podal konkretne trditve glede premoženja družbe, vendar pa svoje trditvene obveznosti ni izpolnil. Zgolj predložene bilance ne zadoščajo. Upnica ne razpolaga s podatki o premoženju družbe in vrednotenju le-tega, prav tako ne s konkretnejšimi podatki o obveznostih družbe. To bi lahko pojasnil dolžnik kot zakoniti zastopnik družbe. Ker pa dolžnik konkretnih trditev ni podal, prav tako tudi ni predložil relevantne poslovne dokumentacije družbe, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca, ki bi ugotavljal finančno stanje družbe.
soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - sklenitev posojilne pogodbe - hčerinska družba - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - upravljanje stečajne mase - denarno dobroimetje na računu - načelo omejevanja tveganj - kogentne zakonske določbe
V določbah ZFPPIPP ni pravne podlage za izvedbo pravnega posla, kot je razvidna iz predložene posojilne pogodbe. Posojilo hčerinski družbi ne spada v okvir dovoljenih poslov upravljanja s stečajno maso.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 61/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 6.
nagrada upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - število preizkušenih terjatev
Nesporno je, da je upraviteljica preizkusila 55 terjatev, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki ji je nadomestilo tudi odmerilo. Ker je svoje delo preizkusa terjatev opravila, je upravičena do nadomestila zanj.
posredniška pogodba - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravno stanje - kršitev pogodbene obveznosti - posrednikova odgovornost - odškodninska odgovornost posrednika - vzročna zveza med nastalo škodo in kršitvijo pogodbe - konkretizacija trditev - znižanje provizije - zahteva za znižanje posredniške provizije
Tožeči stranki kot posredniku ni mogoče pripisati odgovornosti zaradi njenega delovanja pri sklenitvi posla, saj toženi stranki škoda ne nastaja po krivdi posrednika.
V zvezi z zahtevo za znižanje plačila naročitelj ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi sledilo, da je bila dogovorjena provizija (v višini 1,99 % kupnine), ki se jo je naročitelj zavezal plačati v dveh obrokih, nesorazmerna z opravljeno storitvijo in posrednikovim trudom.
predlog za izločitev sodnika - izločitveni razlog - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sojenja - prepis zvočnega posnetka - odprava nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka
Podpis prepisa zvočnega posnetka s strani sodnika potrjuje veljavnost zapisnika, ne odvzema pa stranki pravice do ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. Tako kot vsako zapisano besedilo lahko tudi prepis zvočnega posnetka vsebuje jezikovne, pravopisne, slogovne napake, lahko tudi pomenske napake. Same po sebi so to zgolj napake v prepisu zvočnega zapisa, ki jih je mogoče odpraviti v postopku s pravnimi sredstvi.
gradbena pogodba - obličnost gradbene pogodbe - oblika ad probationem - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - prodajna pogodba - pripombe na izvedensko mnenje - izpodbijanje dokazne ocene
Za dodatno naročena dela je bila med strankama sklenjena ustna gradbena pogodba. Pisna oblika je za gradbeno pogodbo predpisana le v dokazne namene (ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost (ad valorem).
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da so navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v pripombah na izvedensko mnenje, prepozne. Z njimi je namreč tožeča stranka v odgovor na izvedenčevo mnenje le podrobneje konkretizirala svojo trditveno podlago, ki jo je podala že v prvi pripravljalni vlogi.
osebni stečaj - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja nepremičnine - izpraznitev stanovanjske hiše - sklep o prodaji - izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše
Pravnomočni sklep, s katerim je dolžniku naložena izpraznitev nepremičnine, je po tretjem odstavku 395. člena ZFPPIPP (šele) izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki to stanovanjsko hišo uporabljajo skupaj z dolžnikom. Morebitno podaljšanje roka za izpraznitev je lahko predmet izvršilnega postopka, ne predstavlja pa utemeljenega razloga za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
Prilivi na TRR, ki jih predlagatelj prejema v pretežno podobnih zneskih in v enakih časovnih obdobjih (enkrat mesečno), so periodični dohodki (tretji odstavek 21. člena ZSVarPre) in ne občasni, neperiodični dohodki, za katere je značilno, da jih je upravičenec prejel samo enkrat (in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela; četrti odstavek 23. člena ZSVarPre). Sodišče prve stopnje jih je zato pri izračunu lastnega dohodka predlagatelja pravilno upoštevalo v celoti kot redne, periodične dohodke.
Seveda se tudi pri fizičnih oseba presoja njihov celotni materialni položaj, torej tudi premoženje, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Ker pa lastni dohodek drugega toženca presega dohodkovni cenzus za oprostitev plačila sodne takse, do nje, ne glede na to, da nima premoženja, ni upravičen.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - nevarnost uveljavitve terjatve
Vsaka obveznost tožene stranke ne pomeni razpolaganja s premoženjem, še manj verjetne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena.
Možnost razpolaganja s premoženjem obstoji vedno, ne pomeni pa to avtomatizma izpolnitve pogoja razpolaganja, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.